Kaj je bilo doslej storjenega za prebolevnike covida-19, ki imajo zaradi bolezni dolgotrajne posledice, zanima poslanca SDS Dejana Kaloha, ki je na premierja naslovil poslansko vprašanje. Javnost še danes ni pozabila Golobovih nasvetov o zdravljenju covida “z morjem, soncem in slano vodo”, a kaj, ko si pod aktualno vlado ljudje niti tega ne morejo privoščiti.
“Pri reševanju številnih nakopičenih izzivov v povezavi z epidemijo bi rad opozoril na enega, ki je, kljub vašim obljubam v predvolilnem času, ostal povsem spregledan in zanemarjen,” je predsednika vlade v poslanskem vprašanju opozoril poslanec SDS Dejan Kaloh, ki je poudaril resnost svojega vprašanja tudi na platformi X, kjer je zapisal, da ne gre za “retorično vprašanje! Mnogo naših sodržavljanov in sodržavljank ima resne zdravstvene posledice po prebolelem covidu-19. T. i. dolgi covid je nekaterim močno otežil vsakodnevno življenje, vključno s službenimi in družinskimi obveznostmi, in jim tako precej zmanjšal kvaliteto življenja”.
Prišel je čas, da politika ukrepa
Poslanec SDS Dejan Kaloh je uvodoma v svojem vprašanju opozoril na dejstvo, da je epidemija covid-19 razgalila slabosti slovenskega zdravstva, da pa je prav tako izpostavila izredno podhranjenost zdravstvenega sistema, ki je le obvladal to zahtevno obdobje, pri čemer je poudaril regijsko povezovanje in sodelovanje. Kljub vsemu pa je po njegovih besedah “več kot očitno, da slovensko zdravstvo v primeru tako obsežne javnozdravstvene krize deluje na robu komaj še sprejemljivih prostorskih kapacitetah in kadrovskih resursov vseh profilov, ki delujejo v zdravstvu,” zato, kot je zapisal, je “prišel čas, da se politika odgovorno in čimprej loti reševanja številnih izzivov v slovenskem zdravstvu. Pričakovanja tako državljanov kot zaposlenih v zdravstvu so povsem upravičeno zelo visoka”.
Še ena neizpolnjena obljuba
“Pri reševanju številnih nakopičenih izzivov v povezavi z epidemijo bi rad opozoril na enega, ki je, kljub vašim obljubam v predvolilnem času, ostal povsem spregledan in zanemarjen. Gre za številne državljane, ki se danes, po koncu tega težkega obdobja, spopadajo z dolgim covidom,” je nadaljeval in navedel dejstva Svetovne zdravstvene organizacije, ki je ocenila, da je bilo v letih 2020 in 2021 na svetu 145 milijonov novih primerov dolgega covida, 51 milijonov v letu 2020 in 94 milijonov v letu 2021. Od tega je bilo 90 odstotkov pri nehospitaliziranih osebah in 64 % pri ženskah. V državah Evropske skupnosti ocenjujejo, da je bilo v letu 2020 do 2021 skupno 5,6 milijonov oseb z dolgim covidom, v letu 2022 pa predvidevajo, da jih bo 8 milijonov. Povečano tveganje za dolgi covid je pri ženskah, pri osebah s komorbidnostmi in pri necepljenemu prebivalstvu. Večina primerov dolgega covida je med delovno aktivnim prebivalstvom
Kaloh je izpostavil, da relevantnih raziskav in podatkov za Slovenijo ni, da pa prav tako ni diagnostičnega testa za opredelitev dolgega covida, niti standardnega protokola za nabor diagnostičnih preiskav. Pojasnil je, da individualen pristop do vsakega posameznika, saj se ta morebiti soočam še z drugimi zdravstvenimi težavami in ne vedo, ali so določene zdravstvene težave posledica dolgega covida ali ne, pri tem pa trpijo tudi svojci. “Potrebno je več znanja in raziskav, kar bo pripomoglo k boljšim ukrepom, ki ne bodo samo podporni, in bodo pomagali tudi pri razumevanju drugih postinfekcijskih sindromov in sindroma kronične utrujenosti. V svetu poteka 75 kliničnih raziskav za preprečevanje in obvladovanje dolgega covida. Bodimo optimisti,” je Kaloh navedel zapis prispevka prof. dr. Janeza Tomažiča s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
Kaloh premierja v pismu znova opozori na njihovo Koalicijsko zavezo 2022–2026 na strani o Rehabilitacij prebolevnikov covida-19, kjer je zapisano: “Prebolevnike covid-19, ki imajo zaradi bolezni dolgotrajne posledice, moramo ustrezno rehabilitirati. Pripraviti moramo nove programe za zmanjševanje stresa, specifične vaje, različne oblike terapij in poklicno rehabilitacijo.”
“Glede na vse navedeno me zanima:
- Koliko in katere raziskave glede dolgega covida v tem trenutku potekajo v Sloveniji?
- Koliko ambulant za bolnike z dolgim covidom trenutno deluje v Sloveniji in kje?
- Kje in kdaj nameravate vzpostaviti dodatne ambulante za bolnike z dolgim covidom?
- Kje in kdaj nameravate vzpostaviti bolnišnice/oddelke za bolnike z dolgim covidom?
- Katere relevantne tuje raziskave glede dolgega covida se danes v Sloveniji že upošteva za zdravljenje bolnikov z dolgim covidom?
- Katere konkretne ukrepe ste do danes izvedli za uresničevanje koalicijske zaveze “Prebolevnike Covid-19, ki imajo zaradi bolezni dolgotrajne posledice, moramo ustrezno rehabilitirati”?
- Ali so v pripravi novi programi za zmanjševanje stresa, specifične vaje, različne oblike terapij in poklicno rehabilitacijo? Če da, kako daleč ste? Če ne, zakaj se še vedno niste lotili uresničevanja zaveze?”
Četudi bi to držalo, si ljudje niti tega ne morejo privoščiti
Poleg ostalih praznih obljub ne preseneča, da bi bila omenjena koalicijska zaveza le še ena v nizu neizpolnjenih, sploh pa je Robert Golob s svojo izjavo v preteklosti že dokazal, kako neresno jemlje obolele s covidom ali pa njihovo rehabilitacijo. Spomnimo, da je v enem od intervjujev v preteklosti izjavil, naj ljudje namesto izolacije v primeru okužbe, kot je to svetovala stroka na NIJZ, raje “gremo na morje, kjer sta vitamin D in slana voda”. Norčevanje iz ljudi pa je še bolj očitno, saj si ljudje morja sploh ne morejo privoščiti, saj so, kot poroča SURS, v zadnjem mesecu cene znova zrasle za 0,3 odstotka, predvsem zaradi podražitev elektrike, dražja so tudi oblačila in obutev. Letna inflacija se je septembra okrepila z avgustovskih 6,2 odstotka na 7,5 odstotka. K letni rasti so največ prispevale cene hrane. Slovenija se tako pomika navzgor po lestvici držav evrskega območja z največjo rastjo cen.
T.B.