Na današnjem odboru za gospodarstvo so govorili o debirokratizaciji – nujnem koraku za razbremenitev gospodarstva in državljanov. “Preveč predpisov in dolgotrajni postopki dušijo razvoj in zavirajo konkurenčnost Slovenije,” opozarjajo v poslanski skupini SDS. Člani odbora DZ za gospodarstvo niso podprli predloga priporočil stranke SDS za debirokratizacijo in izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji.
Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je poudarila, da se poslanci SDS na dnevni ravni srečujejo tako z gospodarstveniki kot tudi s kmetovalci in ostalimi državljani. Kot pravi, vsi govorijo skupni jezik, ko je govora o birokraciji. “Kadar omenimo administrativne ovire, vsi rečejo, da jih je preveč, da so postopki za pridobivanje raznih dovoljenj predolgi. Da morajo na eni strani državljani roke spoštovati, kot tudi gospodarstvo, na drugi strani pa jih državni organi ne spoštujejo.”
Vsako leto sprejmejo kar 500 novih pravnih aktov
Ko pogledamo lestvico konkurenčnosti, lestvico ekonomske svobode, lahko po besedah poslanke vidimo, da Slovenija dosega izjemno slaba mesta. “Zakaj? Največ zaradi prevelike regulative, zaradi prevelikega števila predpisov in predolgih postopkov. Če smo aprila 2017 število zakonov in podzakonskih aktov presegli številko 20 tisoč, smo bili konec februarja že na številki 22.882 pravnih aktov,” je pojasnila in dodala, da imamo torej 767 veljavnih zakonov in kar 22.115 podzakonskih aktov. Poudarja, da se število pravnih aktov v Sloveniji letno poveča za 500. To pomeni, nekje eden do dva nova pravna akta na dan.
“Če konkretno izračunamo, 1,4 novega pravnega akta na dan pridelamo v Republiki Sloveniji. Vsak tak nov pravni akt pa pomeni seveda nove administrativne ovire in žal prevelikokrat tudi nove davčne obremenitve,” opozarja in dodaja, da so se iz tega razloga v SDS odločili, da skličejo izredno sejo državnega zbora, izpostavijo težave in podajo predloge za debirokratizacijo države in izboljšanje samega poslovnega okolja.
.@lepsimenko: Dnevno se vsi srečujemo s pretirano birokracijo, dolgimi postopki in državo, ki ne spoštuje svojih lastnih predpisov. ‼️ Vsako leto se sprejme kar 500 novih pravnih aktov, kar duši konkurenčnost in otežuje življenje vsem – od podjetnikov do kmetov in posameznikov.… pic.twitter.com/qqabGzwTJA
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 7, 2025
Najprej moramo ustvariti, šele potem lahko denar delimo
“V Sloveniji se več kot očitno ne zavedamo, da moramo najprej ustvariti, šele potem lahko denar delimo. Brez ustvarjanja bomo zelo težko govorili o neki solidarnosti, o večji sociali. Če ne bomo več ustvarjali, bomo imeli zelo šibke vse podsisteme, od šolstva, zdravstva do sociale in tako naprej,” je pojasnila Suzana Lep Šimenko in dodala, da se tudi ne zavedamo, da višja produktivnost gospodarstva pomeni višje plače tudi v javnem sektorju. Po njenih besedah je napačno, da povečujejo plače v javnem sektorju, ki se v osnovi črpajo iz gospodarstva, iz kar enega nezdravega temelja, torej ne iz tega, da bi mi dejansko povečali samo produktivnost gospodarstva.
“Zato se seveda v naši stranki zavzemamo za to, da se najprej dvigne produktivnost gospodarstva, da se dvigne dodana vrednost slovenskega gospodarstva, temu pa bodo seveda avtomatsko sledile tudi višje plače. Tako za gospodarstvo kot za javni in zasebni sektor,” je pojasnila v nadaljevanju in dodala, da javni sektor v državi seveda potrebujemo, ampak ta sektor mora biti v prvi vrsti učinkovit in mora biti racionalen servis državljanom in slovenskemu gospodarstvu. Žal pa po njeno temu v Sloveniji ni zmeraj tako. Imamo namreč preveč administrativnih in davčnih obremenitev, kar nekaj pa smo jih dodatno predelali v tem mandatu, zelo negospodarno pa ravnamo s stroški javnega sektorja. Kot pravi, nima tukaj v mislih samo plač, ampak način, kako sklepamo razpise in razne pogodbe. Ker je precej preplačevanja, pravi, da slabo skrbimo za denar davkoplačevalcev.
Srednji sloj izginja
Javni sektor je po njenih besedah iz leta v leto večji, storitev za ljudi pa se žal ni popolnoma nič izboljšala. “Država se vse bolj, zlasti pod sedanjo vlado, postavlja v vlogo, da od državljanov in gospodarstva pobere čim več, nato pa se po presoji posameznikov ta denar deli zlasti določenim privilegirancem. Dogaja se nam, da nam srednji sloj izginja. Če bomo tako nadaljevali, ga v naslednjih desetih, dvajsetih letih ne bomo več imeli,” je opozorila. V zvezi s stanjem gospodarstva je povedala, da številna podjetja zaradi nekonkurenčnosti v Sloveniji bodisi odpuščajo zaposlene ali selijo svoje obrate, pogosto pa kar celotna podjetja čez mejo. Pravi, da bi bilo lahko drugače in bi lahko imeli večjo gospodarsko rast, ki je trenutno skromna. Prav tako bi lahko imeli večjo produktivnost in s tem posledično večjo blaginjo prebivalstva. “Ne znamo izkoriščati potencialov, ki jih imamo, oziroma jih iz leta v leto izgubljamo,” je izpostavila in dodala, ko gledamo kupno moč, ne dosegamo evropskega povprečja.
Od osamosvojitve se je vidno povečalo število zaposlenih v javnem sektorju
Opozorila je tudi, da se je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve do danes dvignilo iz 120 tisoč na 191.475, kar je več kot 60 odstotkov. Poudarja, da bo dogovor o novem sistemu plač v javnem sektorju v naslednjih štirih letih stroške dela javnega sektorja povečal za dodatnih 25 odstotkov. S tem pa bo nastalo dodatno breme za državljane in gospodarstvo. Kritična je bila tudi do dviga števila ministrstev iz 14 na 20. Imamo pa tudi 41 organov v sestavi ministrstev, 13 vladnih služb, 29 pravnih oseb javnega prava, od tega osem javnih zavodov, skladov, 18 agencij, tri izvajalce socialnega zavarovanja.
.@lepsimenko: Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo za več kot 60 %, število ministrstev pa iz 14 na 20. Namesto reform smo dobili le višje plače in dodatno birokracijo – stroške pa bodo nosili državljani in gospodarstvo. #birokracija #SDS… pic.twitter.com/ku3er30NN3
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 7, 2025
Minister Matjaž Han je povedal, da je res, da je ta vlada povečala število ministrstev, a težava birokratizacije ni od včeraj. Strinja se, da bi bilo potrebno narediti nekaj v smeri debirokratizacije. Vse zakone, podzakonske akte imamo po njegovih besedah v 90 odstotkih zato, ker sledimo raznim direktivam, priporočilom Evropske komisije. Evropa mora biti bolj učinkovita, sprejemati hitrejše odločitve, zato je potrebno zmanjševanje administrativnih ovir.
Pravi, da sicer verjame v slovenske ljudi, v slovensko inovativnost. Da pa smo v prelomnem obdobju in da bi bilo potrebno širše sodelovanje tudi doma. Slovenija je po njegovih besedah v letih 2023 in 2024 imela višjo gospodarsko rast od evropskega povprečja. Produktivnost pa, da se je po ugotovitvah Evropske komisije v zadnjih letih povečala hitreje kot v Evropski uniji. Vztraja tudi, da so okrepili privlačnost za nove naložbe. “Ni vse tako slabo. Želeli pa bi si boljše rezultate.” Priznava, da imajo drugod cenejše cene elektrike.
Ker se vlada hvali z uspehi, je poslanka Lep Šimenko na današnji seji tudi opozorila, da je bil leta 2022 davčni primež na plače 42,8 odstotka, leta 2023 43,3 odstotka, leta 2025 naj bi ta znašal 64,2 odstotka. Poudarja, da to predstavlja posledico ukrepov, ki jih je sprejela ta vlada. Eden izmed prvih ukrepov je bil namreč razveljavitev veljavnega zakona o dohodnini, kjer so splošno olajšavo ustavili pri 5 tisoč evrih. “Danes leta 2025, če vi takrat ne bi naredili te spremembe, bi imeli splošno olajšavo v višini 7.500 evrov,” je poudarila in dodala, da bi to za zaposlenega pomenilo, da bi mu v žepu na letnem nivoju ostala ena neto plača več. Dodatno breme pa bo plačam z julijem prinesel davek na dolgotrajno oskrbo. Po njeno pa ne smemo pozabiti, da se je povečal tudi obvezni zdravstveni prispevek, ki je nastal po preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Napoveduje se še nepremičninski davek.
.@lepsimenko: @vladaRS se hvali z uspehi, a njeni ukrepi le povečujejo davčni primež ‼️ Razveljavitev splošne olajšave, davek na dolgotrajno oskrbo in novi davki na premoženje bodo dodatno obremenili državljane 💰#VišjiDavki #ManjKonkurenčnosti #SDS pic.twitter.com/iRIZYroM4U
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 7, 2025
Birokratizacija je največja rak rana naše javne uprave
Poslanec SDS Andrej Kosi je na seji povedal, da ga je zelo zaskrbela izjava predstavnika ministrstva za javno upravo, ki je rekel, da beseda debirokratizacija ne sodi v državni zbor. “Spoštovani državni sekretar, mi imamo zakon o debirokratizaciji,” je poudaril in dodal, da je sam član Odbora za zadeve Evropske unije in da tam skoraj ne mine seja, kjer ne bi govorili o debirokratizaciji. Predvsem na nivoju Evropske unije, v katero spada tudi Slovenija. “Ključno ministrstvo, ki bi moralo skrbeti za debirokratizacijo, je dejansko ministrstvo za javno upravo,” je izpostavil in dodal, da je birokratizacija največja rak rana naše javne uprave.
.@andrej_kosi: Minister za javno upravo je dejal, da beseda “debirokratizacija” ne sodi v @Drzavnizbor. Zaskrbljujoče ‼️ Imamo zakon o debirokratizaciji, vendar ministrstvo, ki bi moralo voditi spremembe, očitno ne prepozna problema.
Birokratizacija je rak rana naše javne uprave,… pic.twitter.com/SvJmAfyyfM— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 7, 2025
Čeprav je dejstvo, da Evropska unija diktira in je velik krivec za tako veliko količino predpisov, poslanec SDS Rado Gladek v tem mandatu opaža, da “se marsikdaj, ko uvajamo nek evropski zakon v naš pravni red, pripne zraven še neke stvari, ki jih ne bi potrebovali”. “Namesto da bi sledili minimumu, ki ga Evropska unija zahteva, in da bi združevali kakšne predpise in poenostavili zadeve, si mi stvari še bolj kompliciramo,” je opozoril in dodal, da iz tega razloga število predpisov raste, nastajajo pa tudi možnosti za njihovo izogibanje.
Javna uprava bi morala po besedah Gladka predstavljati servis državljanom in gospodarstvu, vendar pogosto ne opravlja svojega dela, kot bi pričakovali. “Menim, da bi morali osebne dohodke v javnem sektorju vezati na uspešnost, kot to velja v gospodarstvu,” je poudaril. S slednjim se je strinjal tudi poslanec Kosi, ki je med drugim opozoril na težavo obremenitev plač, saj zaradi tega izgubljamo visoko kvalificiran kader. Izrazil je kritiko, ker je bilo mogoče na eni strani poslušati, kako je pomembno sodelovanje, na drugi strani pa omenjajo, kako naj bi šlo tukaj za populizem. Anomalije, ki nastajajo zaradi prevelike birokratizacije, bi bilo po besedah Kosija potrebno nujno odpraviti. “Vse se da, če se hoče.”
Ž. N.