Na Statističnem uradu RS so objavili podatek, da je bil bruto dolg države, ki je konsolidiran, ob izteku drugega četrtletja v letošnjem letu, ocenjen na 80 odstotkov BPD. Dolg je pri nas nižji, kot znaša v povprečju znotraj evroobmočja, nižal pa naj bi se tudi v prihodnje. Da je ta v obdobju pandemije narasel, se ni bilo mogoče izogniti. Dejstvo, da so tako slovenska kot tudi druge vlade namenjala večja finančna sredstva za ukrepe, s katerimi so skušale obvladati epidemijo.
Tako primanjkljaj kot tudi dolg Slovenije se navezujeta na epidemiološke ukrepe. Aktualna vlada je v letošnjem letu prek proračuna namenjala večja finančna sredstva za obvladovanje posledic zdravstvene krize, a je v času zaostrenih razmer zadolženost v razmerju do BPD narastla za manj kot znaša povprečje držav znotraj, tako evroobmočja kot tudi EU, poroča Vlada RS.
Ključno je tudi navesti občutno znižanje dolžniških obresti. Obrestni izdatki za upravljanje dolga, ki se nanaša na državni proračun, so bili leta lani 1,7 odstotka BDP, to je prek 300 milijonov evrov manj kot leta 2014, ko so bili 2,9 odstotka BDP. Urad RS, ki se ukvarja z makroekonomskimi analizami in razvojem v letošnji napovedi za jesen predvideva gospodarsko rast, ki bo znašala 6,1 odstotka.
Intenzivnejše pa naj bi bilo tudi zaposlovanje, in sicer prihodnje leto za 1,5 odstotka, leta 2023 pa za 1,2 odstotka. Optimizem vzbuja tudi dejstvo, da se je potrošnja gospodinjstev z rahljanjem ukrepov, znatno okrepila. Vlada pa si bo za nadaljnje okrevanje in odpornost gospodarstva prizadevala tudi z pospeševanjem investicij. Poleg državnih so za to področje zagotovljena še sredstva EU.
Domen Mezeg