Slovenskim izvoznikom ne kaže dobro. Po podatkih Statističnega urada je vrednost kazalnika izvozne usmerjenosti dosegla najnižjo raven v zadnjih treh letih.
Kazalnik izvozne usmerjenosti predstavlja izračun deleža izvoza blaga in storitev v bruto domačem proizvodu.
Po zadnjem poročilu Statističnega urada je v lanskem zadnjem četrtletju kazalnik izvozne usmerjenosti na skupni ravni področij znašal 43 odstotkov, manj kot v predhodnih treh četrtletjih. Podjetja v predelovalni dejavnosti so na tujih trgih ustvarila 73 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje, kar je najmanj v zadnjih dvanajstih četrtletjih. Kljub vsesplošnemu padcu so se nekatere panoge odrezale dobro. Na področju trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil je kazalnik znašal 26 odstotkov, kar predstavlja najvišjo raven v zadnjih devetih četrtletjih.
Padec je mogoče povezati s splošnim ohlajanjem globalnega gospodarstva kot tudi s politikami vlade Roberta Goloba. Slednja od začetka mandata sprejema ukrepe, ki ne delujejo propulzivno na gospodarstvo. Kot se je pred časom iskreno izrazil minister za delo in podpredsednik vlade Luka Mesec, je vlada uspela gospodarstvu “zabiti nekaj golov”.
Slabi rezultati izvoznikov niso nepričakovani. Nanje je, denimo, konec lanskega leta opozoril predsednik GZS Tibor Šimonka: “Na GZS že dolgo opozarjamo na postopno krčenje industrijske proizvodnje in padanje novih naročil, pri čemer po prizadetosti izstopajo industrijske panoge, ki so najbolj izvozno usmerjene – to so poleg prej omenjene avtomobilske industrije tudi papirna, kemijska, pohištvena, kovinska industrija ter del industrije nekovinskih materialov.”
Gospodarstvo od vlade pričakuje, da naslovi nekatere ključne probleme, kot so previsoka obdavčitev dela, premajhne investicije v raziskave in razvoj, nekonkurenčnost pri privabljanju in zadrževanju ključnih kadrov. Gospodarstvo izrazito pestijo tudi visoke cene energije.
Slabe ekonomske kazalnike pa je mogoče povezati tudi z ohlajanjem globalnega gospodarstva. Medtem ko je bilo globalno gospodarstvo v letu 2024 še količkaj stabilno, se v začetku letošnjega leta že začenja kazati upočasnjevanje rasti. Zadnje poročilo OECD napoveduje zmanjšanje globalne rasti na 3,1 odstotka v letošnjem letu in na tri odstotke v prihodnjem letu. OECD pričakuje tudi višjo inflacijo od pričakovane.
Ž. K.