Po včerajšnjem vetu državnega sveta sledi ponovno odločanje o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Potrditi ga mora najmanj 46 poslancev, glede na to, da so ga že v ponedeljek potrdili s 54 glasovi, bo koalicijski glasovalni stroj zakon najverjetneje sprejel tudi drugič. V nadaljevanju obstaja še možnost ustavne presoje zakona. V državnem svetu so včeraj pojasnili, da je razlogov za veto več, in če bi pričakovali, da vetu ne bosta nasprotovala glavna predstavnika sindikatov, ste se zmotili.
Javni razpravi je bilo namenjenih le pet delovnih dni, socialnega dialoga (obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu ni bilo), ključno vprašanje pa je financiranje dolgotrajne oskrbe. Za veto je glasovalo 17 državnih svetnikov, devet jih je bilo proti. V nadaljevanju nato obstaja še možnost ustavne presoje zakona.
Zakon, ki so ga koalicijski poslanci (Svoboda, SD in Levica) sprejeli v ponedeljek, določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. Delodajalci (podjetja) in delojemalci (zaposleni) bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine (pri povprečni pokojnini 84 evrov letno). Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci.
Štrukelj in Jerkičeva na strani “praznih žepov”
V zakonu, ki ga je decembra 2021 sprejela vlada Janeza Janše (in še velja), pa je bilo financiranje urejeno tudi s pomočjo evropskih sredstev. Golobova vlada je nato že zagotovljen denar namenila za migrante, gospodarstvu in prebivalstvu pa nalaga nove davke. V včerajšnji razpravi v državnem svetu sta zato vnovič presenetila (ali pa tudi ne, kakor se vzame) Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), in Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ), piše Moja Dolenjska. Oba sta državna svetnika in sta nasprotovala vetu ter se postavila v bran vladajočim, ki uvajajo nove davke.
Spomnimo, da je bilo podobno tudi v primeru dohodnine, ko sta se zavzela za višjo dohodnino in s tem za nižje plače zaposlenih. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je na vprašanje, kaj meni o noveli zakona o dohodnini, ki jo je predlagala aktualna vlada, dejala, da se jo z vprašanjem postavlja v rahlo neugodno situacijo. Očitno je niso pripravili na takšna vprašanja, ona le slepo sledi temu, kar se ji naroči – torej nasprotuj vsemu, kar je v kakršni koli povezavi s to vlado in premierjem Janezom Janšo. Tudi če predlagajo kaj, kar bi bilo dobro tako za ljudi kot tudi za državo. Jerkičeva pa je takrat celo dejala, da višjo dohodnino podpira, ne zna pa pojasniti, zakaj. Višje davke podpira tudi zdaj.
Kaj je o @vladaRS noveli Zakona o dohodnini povedala predsednica #ZSSS #LidijaJerkič: “Na katerikoli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, NE ZNAM.” (Radio Prvi, Studio ob 17.00, 10. maj 2021). Več ⬇️ … pic.twitter.com/Pt4yGp1Zt7
— Jure Ferjan (@JureFerjan) October 26, 2021
“Na kateri koli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, ne znam. Ne znam enostavno razložiti človeku, zakaj smo pa zdaj proti, če bo pa njegova plača večja,” je pojasnila svojo zagato, v kateri se je tudi danes znašla predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. Naj torej iz tega sklepamo, da nasprotujejo boljšemu standardu ljudi le zato, ker so podaljšana roka levih strank?
Ana Horvat