“To ne omogoča strokovne obravnave,” je vodja zakonodajno pravne službe parlamenta Nataša Voršič opozorila predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič (Svoboda) in vodje poslanskih skupin Svobode, SD, Levice, SDS in NSi na posledice kršitve poslovnika državnega zbora, če bodo že v četrtek na izredni seji DZ interventno uzakonili solidarnostne sobote in obvezen prispevek zaposlenih za sklad za obnovo in še vrsto novosti. Poslovnik določa roke, ki jih mora parlament pred sprejetjem zakona spoštovati, da pridobi strokovna mnenja v postopkih, ponuditi pa mora tudi možnost občinam, da se na predlagane spremembe odzovejo. Poslanci so se na kolegiju odločili, da bodo poslovniška pravila ignorirali.
Opozorilo vodje parlamentarne pravne službe Voršičeve je bilo v celoti takšno: “Z vidika Poslovnika in pa z vidika dela zakonodajno-pravne službe bi rada jasno opozorila na roke za obravnavo tega predloga zakona, ki je uvrščen na izredno sejo. Takšno opozorilo je pravzaprav bilo dano že na delovnem sestanku, na katerem je bil ta predlog zakona okvirno že obravnavan. Torej, z vidika zakonodajno-pravne službe opozarjam, da morajo biti roki ustrezni, takšni, da dejansko omogočajo strokovno obravnavo in da upoštevajo poslovnik državnega zbora. V konkretnem primeru kolegij danes odloča o nujnem postopku, seja državnega zbora pa bi bila v četrtek. Pred tem mora predlog zakona obravnavati še matično delovno telo, zakonodajno-pravna služba pa mora pripraviti pravno mnenje. Torej, rok dveh dni za proučitev predloga zakona je bistveno prekratek glede na obseg 172 členov in glede na zahtevnost predloga zakona. Predlog zakona ne določa samo pravic, ampak tudi obveznosti, kot so poseg v lastninsko pravico in pa tudi nove davčne obveznosti. Rok dveh dni tudi ne upošteva poslovniško določenega roka za mnenje lokalnih skupnosti v zakonodajnem postopku, ki je petnajst dni. Prav tako ne upošteva poslovniško določenega okvirnega roka za izvedbo izredne seje, ki je prav tako petnajst dni. Namen rokov je, da se spoštujejo in da omogočajo učinkovito, hkrati pa tudi strokovno delo. Če zaključim, gre za pomemben zakon. Ravno zaradi njegove pomembnosti pa je potreben ustrezen čas za preučitev, za pravno mnenje, za morebitne amandmaje in za odločanje državnega zbora.”
Na opozorilo na kršitev poslovnika in rokohitrsko nestrokovnost se presenetljivo na kolegiju niso odzvali v opozicijskih SDS in NSi, kjer se, kot kaže, držijo politike, da vladajočimi ne bodo povzročali težav tudi, če ti pri reševanju težav po poplavah ravnajo napačno.
Predsednica DZ se z opozorili strinjala
Se je pa odzvala predsednica DZ Klakočar Zupančičeva, ki je kritiko lastnega kršenja pravil preusmerila na vlado. Tako je odgovorila Voršičevi: “Moram reči, da se strinjam z vami, ni prav, da ima državni zbor, oziroma zakonodajno-pravna služba, na voljo tako malo časa. Hkrati se pa vsi zavedamo situacije, v kateri smo in potreb naših državljank in državljanov. To se pravi, da ukrepamo hitro. In na tem mestu pozivam predstavnico vlade, da odgovori na to in pove svoje mnenje, zakaj je tako pomembno, da državni zbor tako na hitro odloča, ker v nadaljevanju bom tudi jaz sama bolj stroga pri tem, kako hitro bomo zakone obravnavali. Državni zbor je najvišji organ te države in si zasluži vse spoštovanje in si zasluži tudi dostojen potreben čas za to, da lahko pripravi svoja poročila ….”
Kako hitro bodo odločali v parlamentu, ne določa vlada. Klakočar Zupančičeva in vodje poslanskih skupin imajo glavno besedo. Generalne sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl je odgovorila: “Spoštujemo vsekakor državni zbor kot institucijo in postopke, tudi vlogo zakonodajno-pravne službe v tej zvezi. Tudi resorji sami priznavajo, da so pripombe zakonodajno-pravne službe zelo dragocene. Po drugi strani pa nas trenutna situacija in stanje na terenu sili, da hitro priskočimo na pomoč prebivalcem, gospodarstvu, da urejamo infrastrukturo, zato res izjemoma prosim, da zadeve urgentno obravnavamo. To je razlog.“
V imenu SD pa je Jani Prednik ocenil, da Helblova morda ni pravi naslov za kritiko, in pripomnil, da so v SD že večkrat v preteklem letu opozarjali ravno na to, da vlada prihaja v državni zbor s skrajšanimi oziroma nujnimi postopki tudi pri zakonih, ki morda to ni bilo potrebno in da je treba ločiti prave interventne zakone od ostalih. Urška Klakočar Zupančič je razpravo, zakaj bodo v parlamentu kršili svoj lastni poslovnik, ki tako hitrega odločanja ne dopušča niti pri pravih nujnih postopkih (interventnih zakonih), končala tako:
“Državni zbor je tisti, ki mora prvi spoštovati svoj poslovnik in kvalitetno opraviti delo, kajti delo, ki je opravljeno preveč na hitro, je včasih lahko nekvalitetno in prav je, da znamo najti ravnovesje med hitrostjo in med kvaliteto, da imamo oboje, se pa seveda vsi strinjamo, da je situacija, ki jo imamo trenutno v državi, na nekaterih predelih Slovenije resnično urgentna in potrebna takojšnje obravnave.“
Spletni časopis