Sunzi (Sun Tzu) je bil starodaven kitajski general, za katerega se verjame, da je avtor starodavne kitajske knjige Umetnost vojskovanja (The Art of War), ki predstavlja temeljni vir znanja o taktikah na bojišču, vodenju vojakov ter uporabi najrazličnejših zvijač. Da gre res za pravo mojstrovino, priča dejstvo, da so se po njej tako na področju vojskovanja, kot tudi poslovanja, zgledovali tako na Vzhodu, kot tudi na Zahodu.
Ni natančno znano, kdaj se je Sunzi rodil, saj se je precej virov izgubilo. Teoretiki predvidevajo, da se je rodil nekje v obdobju 554−496 pr. n. št. Po navedbah znamenitega zgodovinarja Ssu-ma Ch’iena pa naj bi se general rodil v obdobju od 722 do 481 let pr. n. št.
V knjigi se lahko pobliže spoznamo s psihologijo množice, zasledimo pa lahko tudi spodbujanje človečnosti in se seznanimo z ukanami, ki jih lahko zagreši nasprotnik. Sunzi je bil dober poznavalec manipulacije z ljudmi, zato lahko njegovo delo koristi tako manipulatorjem kot tistim, ki se želijo izvajanju nasilja izogniti. Po navedbah Sunzija naj bi bila pohlep in jeza tista, ki sta v največji možni meri odgovorna za poraz. Umetnost vojskovanja pomembno pripomore k temu, da ne prihaja do pojavljanja konfliktov v mednarodni skupnosti, saj poudarja, da mora biti boj uporabljen kot zadnje sredstvo.
Mogoče je predvideti izgubo in se ji izogniti
V prvem poglavju Sunzi poudarja, da vojna nikakor ni prijetna. Gre za resno zadevo, saj je pod vprašanjem preživetje človeka/ljudi. Iz tega razloga general daje v poduk, da naj se pred začetkom oboroženega spopada dobro premisli o vsem skupaj. Prepričan je, da se je pametno izogniti konfliktu, če je jasno, da ima nasprotna stran več discipline in je kot taka bolje organizirana. Mogoče je predvideti izgubo in se ji tudi izogniti. V poglavju okrog načrtovanja vojne Sunzi izpostavlja, da se je modro seznaniti z dejstvi glede nasprotne strani, obenem pa nasprotniku onemogočiti, da bi se seznanil z našimi prednostmi in slabostmi. Tako je namreč nasprotniku onemogočena zmaga v boju. “Če poznaš nasprotnika in sebe, se ti ni potrebno bati rezultata stotih bitk. V primeru, da poznaš sebe, ne pa tudi nasprotnika, boš z vsako zmago trpel tudi poraz. V primeru, da ne poznaš ne sebe in ne nasprotnika, boš klonil v vsaki bitki.”
Med drugim Sunzi pojasnjuje, da so tako denar kot tudi življenja neobnovljivi viri in daje v poduk, da ni pametno uničiti virov nasprotnika (npr. uničiti hrano), saj lahko ti pridejo prav napadalcu. General je bil prepričan, da ni pametno ubijati vojakov nasprotne strani, ki lahko podajo koristne informacije ali se pridružijo v bojevanju. Glede strategije vojskovanja je predlagano, da če je ena stran bolj številčna kot druga, lahko ta, ki je bolj številčna, nasprotnika premaga tako, da ga obkoli. V primeru, da je razmerje napram sovražniku 5:1 je svetovan takojšnji napad, če pa je razmerje 2:1 v napadalčevo korist, je svetovano, da se nasprotnika razdeli na dva dela in se izvede napad. Če je številčnost dveh vojska izenačena, je svetovano bojevanje eden na enega. V primeru, ko je nasprotnik bolj številčen, se je modro skriti, če pa je ta v veliki meri številčnejši, je modro pobegniti. Kitajski general zagovarja stališče, da si tepec, če se boriš v vojni, ki je ni mogoče zmagati, saj so posledice strašanske. “Vedeti je potrebno, kdaj se bojevati in kdaj se ne bojevati. Vedeti je potrebno, kako razporediti vojsko in kje.”
“Spreten in vešč general išče zmago, ne bitke. Slab general išče najprej bitko in nato vse ostalo,” je mogoče prebrati v knjigi polni strategij in nasvetov za uspešno bojevanje na različnih terenih. Med drugim je svetovano, da se na bojišče prispe kot prvi, saj ima s tem vojska priložnost za počitek pred vojskovanjem. Če na bojišče prispeš kot drugi, nimaš možnosti počitka, saj je vojska utrujena od marširanja na bojišče. Kitajski general je prepričan, da je potrebno izkoristiti nasprotnikove šibkosti in poskrbeti za to, da načrt vojskovanja ostane skrivnost. Prav tako je izredno pomembno, da je vojska poslušna in striktno sledi napotkom generala.
Načela, ki veljajo za vse
Kralj Ho-lu je dokazal, da načela Sunzija veljajo za vse in sicer tako, da je 180 dvorjank uspešno izuril v vojakinje na enem samem srečanju. Izkazal se je tudi kot zelo dober vojaški strateg in vojskovodja, saj je premagal številne nasprotnike, med drugimi tudi močno državo Chu. Njegov sloves se je kmalu razširil po celi deželi, postal pa je tudi znan med številnimi fevdalci. Med navadnimi ljudmi ni bil dobro poznan, saj je živel odmaknjeno od civilizacije. Zelo je bil cenjen v času dinastije Han, vendar pa še danes ni znano, kako je umrl.
Sunzijeva mojstrovina Umetnost vojskovanja je cenjena s strani številnih vladarjev, prav tako pa je bila množično brana s strani japonskih menedžerjev vse od druge polovice prejšnjega stoletja. Prav s pomočjo načel Sunzija so azijski tigri pridobili dominantno vlogo na svetovnem tržišču in “uresničili” eno izmed njegovih najpomembnejših načel: “Najboljša je zmaga brez boja.”
Hana Murn