»Vojna je mir, svoboda je suženjstvo, nevednost je moč, piše Orwell, ko opisuje oblast, ki temelji na nadzoru besed in posledično celo misli.«
Tako se je začel zadnji Utrip, pod katerega se je podpisala novinarka javne televizije, ki je pred leti s svojimi prispevki navijala za ilegalna prečkanja naše državne meje. Seveda tudi tokrat ni razočarala in je streljala svoje veleumne puščice v ameriškega predsednika, češ da so se Orwellove besede »v teh časih izkazale za še kako aktualne v globalni vasi, katere del je tudi Slovenija«. V mislih je imela predvsem aktualno dogajanje na Grenlandiji in v Venezueli.
Če želite, si v arhivu MMC RTV SLO poiščite njen izdelek, sama pa bi novinarki priporočila, naj si prebere knjigo Michaela Knowlesa Utišani (Speechless: Controlling Words, Controlling Minds), ki jo je nedavno izdala prav naša založba Nova Obzorja in je v zadnjih mesecih postala ena najpogosteje omenjenih političnih knjig v Sloveniji. V njej bi namreč našla poglobljeno razpravo o Orwellovem novogovoru oziroma novoreku (newspeak) iz romana 1984 kot arhetipu sodobne manipulacije z jezikom.
Knowles ga v Utišanih uporablja kot osrednji okvir za razlago, kako se je (levičarska) politična korektnost iz vljudnosti razvila v orodje za nadzor misli in cenzuro. Poglejmo konkreten primer. Izraz »sovražni govor« se namesto natančne definicije javnega spodbujanja nasilja ali neposredne grožnje – ta je opisana tudi v kazenskem zakoniku – uporablja za kritiko aktualne oblasti, dvom v uradne medijske narative in nasprotovanje levičarskim ideološkim agendam, kot sta spolna teorija in podnebna politika.
Zato kraja besed ni naključje – je strategija. In dokler jo dovoljujemo, bomo izgubljali sposobnost svobodno misliti in govoriti.
Petra Janša