Mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik je na platformi X ostro kritiziral ravnanje slovenske politične elite v primerjavi s sosednjo Hrvaško. Medtem ko Hrvaška na ravni državnega sabora resno razpravlja o nacionalnem načrtu prehrambene varnosti, Slovenija po njegovem mnenju aktivno spodkopava lastne kmete.
Odbor za kmetijstvo Hrvaškega sabora je 28. januarja 2026 v Zagrebu izvedel tematsko sejo z naslovom Nacionalno načrtovanje na področju prehrambene varnosti in zalog blaga.
Na seji so razpravljali o nacionalnem strateškem načrtovanju prehranske varnosti in sistemu robnih rezerv v Hrvaški. Odbor pričakuje, da bodo v okviru razpoložljivih sredstev zagotovili tudi financiranje za vlaganja v strateško kmetijsko infrastrukturo, ki je ključna za zagotavljanje prehrambene varnosti.
“Hrvaška se organizira za prehrambeno samostojnost v času krize, ki prihaja, in vlaga v kmetijsko infrastrukturo, naši oblastniki pa paktirajo z Mercosurjem in j**** slovenskega kmeta,” je zapisal dr. Pogačnik. “Kot da bi jim nekdo prišepetaval, naj politiko na vsakem področju vodijo čim bolj brezglavo.”
CRO se organizira za prehrambeno samostojnost za čas krize, ki prihaja, in vlaganje v poljedelsko infrastrukturo, naši oblastniki pa paktirajo z MERCOSUR in j*bejo slovenskega kmeta. Kot da bi jim nekdo prišepetaval, naj politiko na vsakem področje vodijo čim bolj brezglavo.😀 https://t.co/IzHD12DzG9
— dr. Miha Pogačnik (@DrPogacnik) January 30, 2026
Osrednja točka spora je sporazum EU–Mercosur, ki ga je Slovenija – skupaj z drugimi članicami EU – podprla. Dogovor predvideva odpravo carin na uvoz govejega mesa in žit iz Južne Amerike. Posledica bo po mnenju mnogih kmetijskih strokovnjakov in kmetov drastična pocenitev uvoženih izdelkov, kar bo slovenske pridelovalce postavilo v nemogoč položaj. Konkurenca s cenejšim mesom in žiti iz Brazilije, Argentine in Urugvaja bi lahko pomenila propad manjših in srednjih kmetij, pospešeno opuščanje obdelovanja zemljišč in nadaljnjo depopulacijo podeželja.
Namesto krepitve domače pridelave in strateških rezerv se zdi, da aktualna politika daje prednost prostotržnim dogovorom na račun lastnih proizvajalcev. Mnogi vidijo v tem kratkovidnost ali celo zavestno spodkopavanje kmetijskega sektorja.V
Vprašanje, ki se vse glasneje postavlja, je preprosto: ali si Slovenija – majhna, hribovita država z omejenimi obdelovalnimi površinami – res lahko privošči, da v imenu “odprtega trga” žrtvuje preostanek svoje kmetijske samozadostnosti? Ali pa bo – podobno kot Hrvaška – vendarle prišlo do preobrata in resnejšega ukvarjanja s prehransko varnostjo?
A.H.