Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se bo v četrtek, 10. julija 2025, soočila z glasovanjem o nezaupnici v Evropskem parlamentu, kar predstavlja prvi tovrstni izziv predsedniku Komisije po letu 2014. Von der Leyenova bo domnevno v ponedeljek v Strasbourgu nastopila na razpravi o svojem vodstvu, glasovanje pa bo sledilo tri dni pozneje.
Čeprav je glasovanje trenutno večinoma simbolično, saj večina političnih skupin napoveduje nasprotovanje nezaupnici, dogodek izpostavlja naraščajoče nezadovoljstvo s predsednico EU komisije v Bruslju zaradi vrste kontroverznih odločitev in škandalov, med drugim t. i. afere Pfizergate.
Predlog nezaupnice je vložil romunski poslanec Gheorghe Piperea iz stranke AUR, ki je del skupine Evropski konservativci in reformisti (ECR). Piperea je zbral 79 podpisov, kar presega zahtevanih 72 podpisov (ena desetina poslancev), potrebnih za vložitev predloga. Podporo so prispevali poslanci iz skupin, kot so ECR, Patriots for Europe, Europe of Sovereign Nations ter nekateri nepridruženi poslanci. Med drugim je predlog podprl tudi poslanec Evropske ljudske stranke (EPP) Branko Grims iz Slovenske demokratske stranke (SDS), a ga je umaknil. Kot je pojasnil: “Podpis sem umaknil izključno zato, da bi preprečil vsako zlonamerno manipulacijo in povezovanje glasovanja o nezaupnici Ursuli Von der Leyen z glasovanjem o Resoluciji o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji.”
Glavni razlog za nezaupnico je afera Pfizergate, ki se nanaša na tajna sporočila, ki jih je von der Leyenova leta 2021 izmenjala z Albertom Bourlo, izvršnim direktorjem Pfizerja, med pogajanji o nabavi cepiv proti covidu-19 v vrednosti 35 milijard evrov. Evropsko sodišče je julija 2024 razsodilo, da je Evropska komisija kršila pravila o preglednosti, ker ni razkrila teh sporočil, kar je sprožilo val kritik. Poleg tega Piperea obtožuje von der Leyenovo nezakonitega vmešavanja v nacionalne volitve z uporabo Akta o digitalnih storitvah (DSA) v Romuniji in Nemčiji ter zlorabe člena 122 Pogodbe o delovanju EU za pobudo “Rearm Europe”, ki naj bi presegala mandat Komisije.
Politični kontekst in odzivi
Nezaupnica proti von der Leyenovi prihaja ob očitkih socialistov, liberalcev in zelenih, da se preveč približuje desnici in omiljuje zelene reforme, kot je Zeleni dogovor. Centristična večina (EPP, socialisti, Renew Europe, zeleni) ne podpira nezaupnice, prav tako ne leva skupina, saj zavrača sodelovanje s skrajno desnico. EPP, ki ji pripada von der Leyenova, nezaupnico označuje za neodgovorno in napoveduje enotno nasprotovanje.
Razprava v ponedeljek, glasovanje v četrtek
Za uspeh nezaupnice je potrebna dvotretjinska večina glasov v 720-članskem Evropskem parlamentu, kar pomeni najmanj 361 poslancev ob predpostavki polne udeležbe. Von der Leyenova je lani na investiturnem glasovanju za drugi mandat prejela 370 glasov od 688 oddanih, kar kaže, da je podpora zanjo še vedno močna, a ne nepremagljiva. Če bi nezaupnica uspela, bi morala celotna Komisija, vključno z von der Leyenovo in 26 komisarji, odstopiti, kar bi sprožilo zapleten postopek imenovanja novih komisarjev. Vendar je tak izid malo verjeten, saj zgodovina kaže, da nobena nezaupnica v Evropskem parlamentu od leta 1979 ni bila sprejeta. Leta 1999 je Komisija pod vodstvom Jacquesa Santerja odstopila prostovoljno pred glasovanjem zaradi obtožb o korupciji.
Piperea priznava, da je uspeh nezaupnice malo verjeten, a upa, da bo sprožila širšo razpravo in morda privedla do prostovoljnega odstopa von der Leyenove, podobno kot v primeru Santerja. “Tudi če moj predlog ne bo uspel, bodo morda prihodnje pobude uspešne,” je dejal za Euronews.
A. H.