Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izbrala člane svoje ekipe. Slovenskemu kandidatu za komisarja Janezu Lenarčiču je dodelila manj pomemben resor- resor za krizno upravljanje, medtem ko je hrvaški kandidatki za komisarko Dubravki Šuica uspel veliki met, ta je namreč postala podpredsednica in komisarka za demokracijo in demografijo. “Z dodeljenim resorjem ne moremo biti zadovoljni,” je odločitev von der Leyenove komentiral evropski poslanec Milan Zver. “Vlada Marjana Šarca se zaveda, da v EU politiki nima nobene teže, zato tudi ni imela možnosti vplivati na resor, ki nam je bil dodeljen,” pa meni evropska poslanka Romana Tomc. Vendar pa tudi del koalicije ni zadovoljen z izplenom. Za DeSUS je to nepomemben resor, po mnenju SMC pa ta ni v “top paketu”. To pripisujejo tudi pomanjkanju politične teže kandidata.
Slovenija je z dodeljenimi resorji zopet izpadla marginalna na evropskem političnem parketu, kar bo pomenilo več težav, še posebej pri odprtih vprašanjih s sosednjo Hrvaško, ki si je znotraj EU izpogajala bistveno boljše strateške pozicije. Slovenski kandidat za komisarja Janez Lenarčič je namreč dobil resor, ki velja za manj pomembnega, tudi von der Leyenova ga je omenila med zadnjimi. Lenarčič v odzivu za STA sicer vztraja, da dodeljeni resor sprejema z velikim zadovoljstvom, saj naj bi šlo po njegovo za pomembno in zahtevno področje dela Evropske unije, saj gre za reševanje življenj in pomoč ljudem v stiski.
“Postopek imenovanja kandidata za evropskega komisarja je nakazoval, da se slovenska vlada zaveda, da nima velikih možnosti vplivati na resor, ki nam bo dodeljen. Zato ob informaciji, da je Sloveniji dodeljen resor kriznega upravljanja ni niti posebnega razočaranja niti navdušenja. Resor, ki ga je doslej pod nekoliko drugačnim imenom vodil ciprski komisar, ni med pomembnejšimi. Ima pa izrazito humanitarno vsebino, ki ni omejena le na Evropsko unijo,” je prve informacije komentirala evropska poslanka Romana Tomc.
Z zanimanjem bomo spremljali, katere bodo pristojnosti in naloge komisarja za krizno upravljanje. Glede na to, da gre za nov resor, lahko samo ugibamo. Očitno pa ni med najpomembnejšimi, saj ga je @vonderleyen omenila med zadnjimi, brez vsebinskih pojasnil.
— RomanaTomc (@RomanaTomc) September 10, 2019
Hkrati je dodala, da “ne glede na to, da Slovenija ostaja zunaj ključnih igralcev v EU pa je to vendarle priložnost, da Janez Lenarčič pokaže večjo dodano vrednost, kot njegovi predhodniki. Želim mu dobro predstavitev in potrditev, nato pa uspešno delo.”
Z dodeljenim resorjem ne moremo biti zadovoljni – ne predstavlja dodane vrednosti. Glavno vprašanje pa je, ali bo @vonderleyen zagotovila, da bo ta Komisija, bolj kot prejšnja, pri svojem delu upoštevala demokratično voljo volivcev.
— Milan Zver (@MilanZver) September 10, 2019
“Dejstvo je, da se zaradi posledic vse bolj silovitih klimatskih sprememb in hudih spopadov, vztrajno veča število ljudi po svetu, ki nujno potrebujejo pomoč,” je Lenarčič še izpostavil in ob tem dodal, da ravno zato potrebe po pomoči vse večje, čemur morajo slediti tudi sredstva in njihova učinkovita uporaba. Glede na to, da je Lenarčičev resor pristojen za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč, v okviru katerega bo ta opravljal vlogo evropskega koordinatorja za hitro odzivanje, je jasno, da je resor precej manj pomemben kot naprimer gospodarstvo in energetika. Seveda pa ni moč pričakovati, da bi Lenarčič javno izrazil nezadovoljstvo, saj je lahko vesel, da ga je predsednik vlade Marjan Šarec kljub številnim kiksom sploh predlagal za komisarskega kandidata.
Medtem, ko bodo ostali biznisirali, bomo mi reševali krize. 💪💪💪 https://t.co/gecooswHLG
— Žan Mahnič (@ZanMahnic) September 10, 2019
Hecno. Komisar za krizno upravljanje prihaja iz države, ki bi najbolj potrebovala krizno upravljanje. https://t.co/jIktPb3ZYr
— Davorin Kopše (@DKopse) September 10, 2019
Sosedje izbirali bolj modro
Šuica ima za razliko od Lenarčiča precej več izkušenj, ta je namreč po diplomi iz angleščine in nemščine na Fakulteti za humanistične in družbene vede v Zagrebu kar tri mandate preživela v hrvaškem parlamentu, od leta 2004 pa je bila petkrat zapored izvoljena za podpredsednico kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, poroča Kamenjar. Aprila 2013 je bila izvoljena v Evropski parlament, maja 2014 je nastopila z drugim mandatom evropske poslanke, tretjega pa maja letos. Glede na to, da je bila v Evropskem parlamentu podpredsednica Odbora za zunanje zadeve, Delegacije za odnose z Bosno in Hercegovino in Kosovom, od junija letos pa je bila podpredsednica Kluba Evropske ljudske stranke, največje politične skupine v Evropskem parlamentu, je jasno, da so sosedi Hrvati kandidatko za komisarko Hrvaške izbrali precej bolj modro kot pa Šarec. Kdor zna pač zna.
Če prav razumem, je komisar za krizno upravljanje in humanitarno pomoč neke vrste Mati Terezija Evropske komisije – vsi ga bodo imeli radi, nihče ga ne bo jemal preveč resno.
— An dr. Až Zorko (@Andrazus) September 10, 2019
Preostali resorji so se razdelili po naslednjem vrstnem redu:
Avstrijec Johannes Hahn od širitve k proračunu
Za 61-letnega konservativca Hahna je to že tretji komisarski mandat. Najprej je bil pristojen za regionalno politiko, v ekipi Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja je komisar za širitvena pogajanja in evropsko sosedsko politiko, v ekipi von der Leynove pa bo odgovoren za proračun in upravo. Doktoriral je iz filozofije, pred komisarsko kariero pa je bil minister za znanost in raziskave.
Belgijec Didier Reynders bo bdel nad vladavino prava
Belgijski liberalec, ki je po izobrazbi pravnik, ima bogate ministrske izkušnje. Minister je brez prekinitve od leta 1999. Od takrat do leta 2011 je bil v šestih različnih vladah finančni minister, od tedaj do danes je zunanji minister, od nedavne vladne krize je pristojen tudi za obrambo. Von der Leynova je 61-letnemu Belgijcu zaupala portfelj za pravosodje, ki vključuje vladavino prava.
Bolgarka Marija Gabrielova od digitalnih tem k inovacijam in mladim
Konservativna političarka Gabrielova, bivša evropska poslanka, je sredi sedanjega mandata komisije zamenjala Kristalino Georgievo, ki je šla v Svetovno banko. Takrat je prevzela pomemben resor za digitalno gospodarstvo in družbo, nova predsednica pa ji je namenila resor za inovacije in mlade, kar je korak nazaj. Gabrielova, ki na novinarskih konferencah vselej govori francosko, je s 40 leti ena najmlajših članov komisije.
Ciprčanki Stelli Kirikadies resor za zdravje
63-letna Ciprčanka je po izobrazbi psihologinja, med letoma 1976 in 2006 je delala na ministrstvu za zdravje na oddelku za otroško in najstniško psihiatrijo. Leta 1999 je bila imenovana za predsednico prvega ciprskega gibanja za osveščenost o raku dojke, leta 2016 pa je postala predsednica nacionalnega odbora za strategijo o raku.
Čehinji Veri Jourovi resor za vrednote in transparentnost
Jourova, ki je v Junckerjevi komisiji pristojna za pravosodje, varstvo potrošnikov in enakost spolov, je poznana po ostri drži do Facebooka, ki ga je nekoč opisala kot “kanal umazanije”. Zaradi obtožb o korupciji iz leta 2006, ki so bile nato ovržene, je preživela več kot mesec dni v priporu. 55-letna liberalka je po izobrazbi pravnica, ki bo v novi komisiji kot podpredsednica odgovorna za vrednote in transparentnost.
Danka Margrethe Vestager izvršna podpredsednica za digitalne teme
Vestagerjeva, najbolj priljubljena članica Junckerjeve komisije, ki bdi nad ključnim resorjem za konkurenco, je bila kot ena vodilnih predstavnikov evropskih liberalcev za evropske volitve tudi v igri za predsedniški stolček, a na koncu ji je von der Leynova namenila vlogo izvršne podpredsednice za digitalne teme, obenem pa ostaja komisarka za konkurenco. 51-letna Danka, ki naj bi bila navdih za priljubljeno dansko politično televizijsko serijo Borgen, je po izobrazbi ekonomistka.
Estonki Kadri Simson resor za energijo
42-letna liberalka Simsonova je bila v prvi vladi Jürija Ratasa, tudi med prvim estonskim predsedovanjem EU, ministrica za gospodarske zadeve in infrastrukturo.
Finki Jutti Urpilainen resor za mednarodna partnerstva
Bivša finska finančna ministrica je pustila svoj pečat v finančni krizi, ko je v imenu svoje države zastopala strogo stališče do držav, ki so potrebovale finančno pomoč. Leta 2012 je na primer vznemirila z izjavo, da Finska raje zapusti območje evra, kot da bi plačevala dolgove drugih članic. Poleg tega je delala kot posebna odposlanka v Etiopiji, izpostavlja von der Leynova, ki je 44-letni socialdemokratki zaupala resor za mednarodna partnerstva.
Francozinji Sylvie Goulard resor za notranji trg
Liberalka Goulardova, viceguvernerka francoske centralne banke in bivša evropska poslanka, bo pristojna za notranji trg, vključno z obrambno industrijo in vesoljem. Leta 2017 je bila za kratek čas obrambna ministrica. S položaja je odstopila zaradi očitkov glede napačne porabe sredstev Evropskega parlamenta. Primer še preiskuje evropski urad za boj proti goljufijam Olaf.
Bivši glavni govorec komisije Margaritis Schinas bo odgovoren za zaščito evropskega načina življenja
Desnosredinski grški politik, bivši evropski poslanec Schinas, ki je evropski javnosti najbolj poznan kot glavni govorec Junckerjeve komisije, bo pristojen za zaščito evropskega načina življenja. V Evropski komisiji je od leta 1990 zasedal številne visoke položaje, med drugim je bil v letih 2004-2007 šef kabineta komisarja s Cipra Markosa Kiprianuja, pristojnega za zdravje in varstvo potrošnikov, tako da ni presenečenje, da si je izboril podpredsedniški položaj. 57-letnik govori angleško, francosko in špansko.
Hrvatica Dubravka Šuica podpredsednica za demokracijo in demografijo
Bivši dvakratni županji Dubrovnika v letih 2001-2009 in evropski poslanki iz konservativne Evropske ljudske stranke (EPP) je von der Leynova namenila enega od osmih podpredsedniških položajev. Pristojna bo za demokracijo in demografijo. Diplomirala je iz angleškega in nemškega jezika, do izvolitve za županjo je delala v šolstvu, najprej kot učiteljica na srednji šoli, nato kot profesorica na univerzi.
Ircu Philu Hoganu trgovina
Konservativec Hogan, sedanji komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki so si ga Slovenci najbolj zapomnili iz zgodbe s teranom, bo pristojen za trgovino. 59-letni Irec iz Kilkennyja, ki je diplomiral iz ekonomije in geografije, je po študiju skrbel za družinsko kmetijo, nato pa je bil pred začetkom komisarske kariere med drugim minister za finance in okolje. Kot okoljski minister je bdel nad izvedbo vrste reform, predvidenih v okviru programa finančne pomoči Irski.
Bivšemu italijanskemu premierju Paolu Gentiloniju resor za gospodarstvo
Italija je po burnem političnem poletju, ki je odneslo vlado desničarja Mattea Salvinija in populističnega Gibanja pet zvezd, z zamudo za komisarskega kandidata predlagala proevropskega socialdemokrata Gentilonija, bivšega premierja, zunanjega ministra in ministra za komunikacijo v drugi vladi Romana Prodija v letih 2006-2008. 64-letni Gentiloni, ki prihaja iz plemiške družine in je bil pred vstopom v politiko novinar, tekoče govori angleško, francosko in nemško.
Latvijec Valdis Dombrovskis tretji izvršni podpredsednik
Bivši latvijski premier Dombrovskis, ki je v Junckerjevi komisiji podpredsednik za evro in socialni dialog, bo sedaj tretji izvršni podpredsednik, odgovoren za gospodarstvo, in obenem komisar za finančne storitve. 48-letni konservativec prihaja iz družine s poljskimi koreninami, po izobrazbi je fizik. V dosedanji karieri je bil evropski poslanec, finančni minister in glavni ekonomist v latvijski centralni banki.
Najmlajšemu članu ekipe Litovcu Virginijusu Sinkevičiusu resor za okolje in oceane
28-letni Litovec, ki govori angleško, rusko in poljsko, je najmlajši član ekipe. Povezujejo ga z evropskimi zelenimi. V Maastrichtu je magistriral iz evropskih študij, nekaj let je urejal novičarski portal Lithuania Tribune. Novembra 2017 je postal gospodarski minister, po reorganizaciji ministrstva je zdaj minister za gospodarstvo in inovacije.
Luksemburžan Nicolas Schmit bo vodil resor za delovna mesta
65-letni socialdemokrat, ki je bil letos izvoljen za evropskega poslanca, je bil minister za zaposlovanje tako v vladi Xavierja Bettla kot v predhodni Junckerjevi vladi. Že leta 2014 je imel možnosti, da zasede komisarski stolček, a je nato Juncker postal predsednik komisije. Omenjal se je tudi kot morebiten spitzenkandidat evropskih socialdemokratov, a so ti na koncu to vlogo zaupali Timmermansu, ki se je zdel marsikomu v stranki preveč liberalen.
Madžar Laszlo Trocsanyi bo odgovoren za širitev
Bivšemu pravosodnemu ministru, arhitektu madžarske pravosodne reforme, ki je zaostrila odnose med Budimpešto in Berlaymontom, kamor bi se Trocsanyi zdaj rad preselil, je von der Leynova namenila resor za soseščino in širitev. Napoveduje se, da ga čaka težka preizkušnja v pristojnem odboru Evropskega parlamenta, kjer je veliko ostrih kritikov avtoritarne Orbanove drže. Trocsanyi je bil kot vodilni kandidat Fidesza letos izvoljen za evropskega poslanca.
Bivši mis Malte Heleni Dalli resor za enakost
Bivša malteška ministrica za socialni dialog, potrošniške zadeve in državljanske svoboščine je poznana po prizadevanjih za enakost spolov ter kot borka za pravice istospolno usmerjenih, transspolnih in interspolnih oseb. 56-letna Maltežanka je sicer pred 40 leti predstavljala Malto na izboru za mis sveta v Londonu, nekaj let pozneje pa se je preizkusila v vlogi policistke v italijansko-ameriškem filmu Final Justice, ki je med najslabše ocenjenimi filmi v spletni podatkovni zbirki Internet Movie Database (IMDb).
Bivša nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen prva ženska na čelu Evropske komisije
Bivša nemška obrambna ministrica, doktorica medicine in mati sedmih otrok je sploh prva ženka na predsedniškem položaju Evropske komisije. Drugič je ta položaj pripadel Nemčiji. Prvi predsednik komisije je bil namreč Nemec Walter Hallstein. Von der Leynova, bližnja zaupnica nemške kanclerke Angele Merkel in tudi edina članica vseh štirih vlad Merklove, je sicer rojena v Bruslju. Tekoče govori nemško, angleško in francosko.
Spitzenkandidat socialistov Frans Timmermans bo izvršni podpredsednik za zelene teme
Sedanji prvi podpredsednik, pristojen za boljšo zakonodajo, medinstitucionalne odnose, vladavino prava in listino o temeljnih pravicah, Junckerjeva desna roka in spitzenkandidat evropskih socialistov, ki se je potegoval tudi za predsedniški položaj, bo izvršni podpredsednik za “evropski zeleni dogovor” in obenem komisar za podnebno ukrepanje. Nizozemec slovi po retorični spretnosti in kot poliglot – poleg nizozemščine namreč tekoče govori angleško, francosko, nemško, italijansko in rusko.
Poljak Janusz Wojciechowski bo pristojen za kmetijstvo
Poljska je zaradi obljube po boljšem resorju zamenjala kandidata. Sprva je bil za to predviden šef kabineta predsednika države Krzysztof Szczerski, ki ga je nato zamenjal Wojciechowski, poljski član Evropskega računskega sodišča. Tako kot madžarskega tudi poljskega kandidata čaka težko zaslišanje v parlamentu, ne nazadnje zaradi tega, ker evropski urad za boj proti goljufijam Olaf preiskuje domnevne nepravilnosti pri povračilu njegovih potnih stroškov iz časa, ko je bil evropski poslanec.
Portugalki Elisi Ferreira resor za kohezijo in reforme
63-letna političarka in ekonomistka iz vrst socialdemokratov je trenutno viceguvernerka portugalske centralne banke. V preteklosti je bila med drugim okoljska ministrica v vladi Antonia Guterresa, med letoma 2004 in 2016 je bila evropska poslanka.
Romunki Rovani Plumb resor za promet
Bivša ministrica za okolje in gozdove ter ministrica za delo, družino in socialno varstvo je bila letos vnovič izvoljena za evropsko poslanko. Zaradi očitkov glede korupcije ter na sploh napetih odnosov med Brusljem in socialdemokratsko romunsko vlado velja poleg madžarskega in poljskega kandidata za najšibkejši člen ekipe von der Leynove.
Slovak Maroš Šefčovič v četrto podpredsednik za medinstitucionalne odnose
Slovak je kandidat z najdaljšim komisarskim stažem, tako ni presenečenje, da je znova podpredsednik, tokrat mu je znova zaupano področje medinstitucionalnih odnosov. V letih 2009 in 2010 je prevzel položaj komisarja za izobraževanje od rojaka Jana Figela, nato je bil v letih 2010-2014 podpredsednik za medinstitucionalne odnose in upravo, v Junckerjevi komisiji pa je podpredsednik za energetsko unijo. Neuspešno je kandidiral na slovaških predsedniških volitvah in za položaj spitzenkandidata evropskih socialdemokratov.
Slovencu Janezu Lenarčiču resor za krizno upravljanje
Lenarčič, univerzitetni diplomirani pravnik in izkušen diplomat je trenutno slovenski veleposlanik pri EU. Med letoma 1994 in 1999 je deloval na stalni misiji Slovenije pri ZN. V času vlade Janeza Janše je bil državni sekretar za evropske zadeve. Bil je tudi vodja delovne skupine za pripravo slovenskega predsedovanja EU leta 2008. Julija 2008 je bil imenovan za direktorja urada Ovse za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR). Govori francosko, angleško in srbsko.
Španec Josep Borrell naj bi se dejavneje vključil v delo komisije
Bivši španski zunanji minister in predsednik Evropskega parlamenta, ki je bil pred vstopom v politiko aeronavtični inženir, ekonomist in profesor matematike, napoveduje, da se bo za razliko od svoje predhodnice Federice Mogherini dejavneje vključil v delo komisije. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije je namreč tudi eden od podpredsednikov komisije. 72-letni socialdemokrat je najstarejši član ekipe von der Leynove.
Švedinji Ylvi Johansson resor za notranje zadeve
Švedska socialdemokratka je od leta 2014 ministrica za zaposlovanje, pred tem pa je bila ministrica za šolstvo ter ministrica za blaginjo in zdravstveno varstvo starejših. Napovedovalo se je, da naj bi prevzela resor za zaposlovanje, tako da je novica, da bo pristojna za notranje zadeve, presenečenje.
Velika Britanija kljub negotovosti glede brexita brez kandidata
Britanski premier Boris Johnson je avgusta v Bruselj sporočil, da njegova vlada ne bo predlagala komisarskega kandidata, saj namerava Britanija iz unije izstopiti konec oktobra, torej pred začetkom dela nove komisije. V Bruslju nočejo ugibati o tem, kaj se bo zgodilo, če brexita konec oktobra ne bo.
Hana Murn