Svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je prejšnjo sredo na izredni seji za novo predsednico uprave RTVS imenoval sedanjo v. d. predsednice uprave Natalijo Gorščak. Svoj štiriletni mandat je nastopila že naslednji dan. Poznavalci pravijo, da se bo tako agonija javnega zavoda nadaljevala.
Svet RTVS je 11. julija objavil razpis za novega predsednika uprave, potem ko je nekdanji predsednik uprave Zvezdan Martić konec maja podal odstopno izjavo zaradi izgube zaupanja pri večini svetnikov. Na javni razpis za predsednika oz. predsednico uprave RTVS so se prijavili v. d. predsednice uprave RTVS Natalija Gorščak, direktor Radia Slovenija Mirko Štular in direktor Nove24TV ter Guinnessov rekorder v vodenju najdaljše oddaje v zgodovini Boris Tomašič.
Uvodoma je na seji potekalo preverjanje navzočnosti – v dvorani je sedelo enajst članov sveta RTVS, prek spleta pa bili navzoči štirje. Edina točka dnevnega reda je bilo imenovanje predsednika uprave RTVS. Predsednik sveta RTVS Goran Forbici je dejal, da je bilo oddanih 16 glasovnic – Gorščakova je prejela enajst glasov, Štular štiri, Tomašič (pričakovano) nobenega. Neveljavna je bila ena glasovnica.
Gorščakova: Dvig RTV-prispevka ni dovolj visok
Na začetku seje je Forbici sporočil, da so bile vse vloge pravočasne, popolne in da vsi kandidati izpolnjujejo pogoje. Nato so vsi trije kandidati predstavili svoje programe. Gorščakova je v svoji predstavitvi povedala, da si je za preostala dva člana uprave izbrala Nevenko Črnko, pravnico z izkušnjami tudi v poslovnem svetovanju. Za drugega člana si je izbrala pravnika Aljošo Pečana Grudna, ki je specializiran za zakonodajo v povezavi s preoblikovanjem podjetij. V svoji viziji dela je poudarila, da je cilj ustvariti razmere za kakovostne vsebine. Po njenih besedah je strokovnost nad vsem in merila morajo biti enaka za vse. “Čaka nas težko delo, saj RTVS za čas deluje v statusu quo,” je dejala. Prepričana je, da je na RTV zaposlenih veliko sposobnih ljudi, ki jih je treba motivirati ne le s plačilom, temveč s spodbudnim delovnim okoljem. Ob tem je poudarila, da ima tudi prednosti, kot so zvesti uporabniki, stalen vir financiranja, tradicija in prepoznavnost. Želi si vzpostaviti spodbudno delovno okolje, pri čemer naj bi se zgledovali po angleški BBC. Sledila so vprašanja kandidatki. Eno vprašanje se je nanašalo tudi na načrtovani dvig RTV-prispevka. Po njenem ta zagotovo ni dovolj visok, da bi “hišo rešil iz primeža varčevalnih ukrepov“. Zato bodo po njenem v javni hiši potrebne strukturne spremembe.
Štular: Dvig RTV-prispevka je potreben prvi korak
Štular pa bi kot predsednik uprave začel s štirimi področji, ki se po njegovih besedah dajo urediti in s tem izboljšati javni zavod. Na RTVS bi se organizirano lotil področja upravljanja sprememb. Drugo področje urejanja je neustrezna kadrovska struktura, posebej pomembna se mu zdita tudi razvoj in digitalna preobrazba. Zato bi enega člana uprave poiskal prav s tega področja. RTVS potrebuje fokus in treznost, da načrte izpelje, potrebuje dobro vodenje, je med drugim poudaril v predstavitvi programa. Spomnil je tudi na finančne, organizacijske in druge težave, ob tem pa poudaril kompleksnost sistema. Prepričan je, da je nujno “upravljanje sprememb”, pri čemer je posebej izpostavil pomen zaposlenih v ustanovi. Tudi sam je prepričan, da dvig RTV-prispevka ne zadostuje za stabilizacijo financ v zavodu. Tudi njemu se dvig RTV-prispevka ne zdi zadosten, je pa potreben prvi korak.
Tomašič: Dvig RTV-prispevka problema ne bo odpravil
V nadaljevanju je govoril Boris Tomašič: “Hvala za možnost, da lahko predstavim svoj pogled na RTVS – da to postane sodoben medijski javni servis. Za to kandidaturo sem se odločil, ne ker bi me to zelo veselilo in bi hotel biti pomemben, ampak ker sem zaskrbljen nad stanjem RTV Slovenija.” Kot je dejal v nadaljevanju, je javni medij v vodstveni, finančni in organizacijski krizi in je tehnološko zastarel. Spomnil je, da tehnologija danes napreduje s svetlobno hitrostjo. “Danes bi se morali ukvarjati z zadevami, ki bodo čez tri leta, ne pa da so narejene stvari, ki bi morale biti pred desetimi leti.” Izpostavil je tudi problem odnosov znotraj podjetja.
Čeprav podjetju ne pripada, sliši, da so odnosi med sodelavci in oddelki zelo slabi, zato je treba na tem področju nekaj narediti. “Ocenil sem, da sem primeren kandidat, ker lahko stvari peljem drugače.” Spomnil je, da je bilo že ogromno sprememb in poskusov, vendar pa po njegovem “ne morejo popravljati zadev tisti, ki so v zadevi sodelovali, ker so del problema“. Kandidatoma se je opravičil, rekoč, da sta iz sistema, kar je po eni strani prednost, po drugi pa slabost.
Premalo produkcije na področju slovenske kulture
Slednje tudi zaradi objektivnosti (druga dva kandidata sta boljša ali slabša prijatelja s številnimi sodelavci). Sam je delal tako na radiu kot na TV, kar je njegova prednost. Zelo konkretnih zavez pa ne daje, ker “premalo pozna drobovje podjetja”. V primeru izbire pa bo v 60 dneh naredil skrbni pregled drobovja vsega, kar se dogaja, na podlagi tega pa bi uprava pripravila konkretne načrte s konkretnimi datumi. Ključna je zlasti finančna sanacija. Povečanje naročnine ne bo spremenilo ničesar, samo na začetku bo lažje. Bistvenega problema ne bo odpravilo. Sam vidi premalo produkcije na področju slovenske kulture. Spomnil je tudi na preveliko število zaposlenih. Zlasti glede na zdajšnjo produkcijo je zaposlenih preveč. “S to ekipo se da narediti bistveno več,” je prepričan Tomašič. “Ustvarjalnost je v tej hiši umrla zaradi ideologije in medsebojnih sporov,” je še dodal.
Tomašiča zanima le strokovnost
“Mene zanima strokovnost, lojalnost zavodu in ne, iz katere stranke je nekdo prišel. V to hišo lahko prinesem svežino ne glede na to, kako me poznate. Sem človek dialoga in lahko sodelujem z vsakim,” je dejal Tomašič. “Če ne bom mogel imeti okoli sebe ljudi, ki bodo operativno izvajali program, ki bo tu potrjen, ne bom delal, ker ne morem realizirati programa,” je odgovoril na vprašanje, kako bo ravnal v primeru, da se ne bo razumel z direktorji. Hkrati je poudaril, da RTVS potrebuje korenite spremembe, in “če jih ne bo, ne glede na to, katerega boste izbrali, boste imeli naslednje leto iste spremembe ali še hujše, ker se je to, kar se dogaja zdaj, izkazalo za napačno”. “Če bom potrjen za predsednika uprave RTVS, na Novi24TV ne bom več direktor. Nisem več kot 25-odstotni lastnik podjetja, tako da to ni nezdružljivo, z RTVS pa niti poslovno ne sodelujemo,” je odgovoril na vprašanje, kaj bo storil s položajem, ki ga ima na Novi24TV.
“Od kod vam prepričanje, da vas bodo zaposleni sprejeli kot predsednika uprave?” je bilo eno od vprašanj. “Ne vem, zakaj me ne bi, marsikje sem že bil direktor in so me sprejeli in se nisem s tem ukvarjal. Razen če je moja politična prepričanost problem, potem imajo problem oni in ne jaz.“
A. N.