“Edina prevara pri tem referendumu je parola, s katero je levi pol nabral čez 40 tisoč podpisov,” je bil na današnji izredni seji jasen poslanec SDS Zoran Mojškerc, ki med drugim meni, da želi leva politična opcija očitno preprečiti, da bi se “posegalo v njihov zaščiteni vrtiček, ki državljane vsak mesec stane ogromno denarja”. Poslanec SDS Andrej Poglajen je med razpravo večkrat opomnil, da se zakon v ničemer ne dotika življenja običajnih ljudi, kot se to poskuša prikazati.
Potem ko je predlagatelj referenduma 21. julija vložil zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, so poslanci na današnji izredni seji obravnavali predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o konkretnem zakonu, ki ga je državni zbor sprejel 26. maja. Zahtevo za razpis referenduma je namreč podprlo 44.619 volivk in volivcev. Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra. Za razpis referenduma so glasovali vsi prisotni poslanci, proti ni bil nihče.
Poslanka Mojca Žnidarič iz Demokratov je izpostavila, da izraženo voljo spoštujejo. A njihova podpora razpisu referenduma še ne pomeni spremembe vsebinskega stališča do novele. Podprli so jo namreč, ker mora biti parlamentarna preiskava učinkovito ustavno orodje nadzora DZ. “Omogočati mora ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena, razjasnjevanje politične odgovornosti in uresničevanje pravice parlamentarne manjšine do nadzora nad oblastjo.” Ustavno sodišče je po njenih besedah poudarilo, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota. “Ker je delo preiskovalne komisije vezano na mandat DZ, lahko procesno zavlačevanje povzroči, da komisija svojega dela sploh ne konča. S tem parlamentarni nadzor izgubi svoj dejanski pomen,” je opomnila. Čeprav je pravno varstvo posameznika nujno, mora biti to po njenih besedah urejeno tako, “da ob varovanju njegovih pravic ne omogoča nesorazmernega zavlačevanja ali onemogočanja parlamentarne preiskave”. Menijo, da se preiskave o isti stvari, o kateri je DZ že sprejel končno poročilo, ne sme ponovno odrediti.
Poslanka Tina Brecelj iz Levice je povedala, da gre za sporočilo, “da si ljudje ne želijo slabljenja varovalk pred zlorabo oblasti”. Pravijo, da morajo za parlamentarne preiskave veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. Po njihovo predlagana novela te varovalke odpravlja. “Posamezniki, podjetja, sindikati, nevladne organizacije in drugi prizadeti ne bodo več mogli pri Ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih preiskovalnih komisij ali njihovih sklepov,” je med drugim vztrajala. Lucija Tacer Perlin iz Gibanja Svoboda je omenila, da pravica do zakonodajnega referenduma predstavlja ustavno pravico, ki jo je DZ dolžan izvršiti. Zahvalila se je podpisnikom, ki so zahtevali referendum. “Slednje ne kaže samo, da se Slovenija uvršča med države z razvito neposredno demokracijo, temveč tudi, da so se volivci in volivke pripravljeni boriti proti zlorabam oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma sodno zaščito pred neutemeljenimi, nesorazmernimi in protiustavnimi posegi v njihove pravice,” je med drugim vztrajala. Poslanec Nedeljko Todorović iz Resni.ce je izpostavil, da so pobudniki referenduma med zbiranjem podpisov zavajali ljudi, ko so navajali, da se s to spremembo sedaj lahko preiskuje vsakogar ali, kot je bilo mogoče slišati na Odboru za pravosodje, skoraj vsakogar. “V stranki Resni.ca podpiramo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, saj verjamemo, da bo s temi spremembami lažje, predvsem pa učinkovitejše preiskovanje v teh preiskavah.”
Zamolčali so pravi namen
Zoran Mojškerc iz SDS je uvodoma spomnil, da je bilo mogoče v prejšnjem mandatu s strani tistih, ki so aktivno pomagali pri zbiranju podpisov, poslušati, kako so referendumi nepotrebno trošenje denarja, zapravljanje časa in podobno. Ker je več kot 40 tisoč volivk in volivcev podpisalo zahtevo, je prav, da se referendum izvede. V SDS se veselijo prihajajoče kampanje, saj se bodo v okviru le te ljudje lahko soočili z vprašanjem, “ali podpirajo preiskavo korupcije ali pa da se ohrani sedanja ureditev, ko se bo lahko s proceduralnimi zapleti preko Ustavnega sodišča celo povozilo pravico tretjine poslancev DZ, do ustanovitve parlamentarne preiskave”. Mojškerc je poudaril, da je parlamentarna preiskava eno najmočnejših orodij, ki jih ima Državni zbor za izvajanje svoje nadzorne funkcije. “Je izraz načela demokratične odgovornosti oblasti in eden ključnih mehanizmov transparentnosti delovanja javnih institucij.” Prepričan je, da mora v parlamentarni demokraciji obstajati možnost, da predstavniško telo razišče vprašanja javnega pomena, še posebej ko obstaja sum politične, sistemske ali institucionalne odgovornosti nosilcev javnih funkcij. “To je pomembno za zaupanje javnosti v delovanje države in za učinkovito izvrševanje ustavne vloge parlamenta,” je navedel in dodal, da je ob tem tudi pomembno, da se preiskava izvaja v okvirih Ustave ob spoštovanju človekovih pravic, načela delitve oblasti in pravne države.
.@ZoranMojskerc: 🚨Edina prevara pri tem referendumu je parola, s katerimi je levi pol nabral čez 40.000 podpisov‼️
Pravi namen novele zakona pa je ostal zamolčan:
✅ odprava nesmiselnih proceduralnih zapletov,
✅ konec preprečevanja preiskave finančnih malverzacij v slovenski… pic.twitter.com/U2ifobKtvQ— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) July 23, 2026
Poslanec SDS je spomnil, da sprejetje zakona sega v leto 1993 in da se vanj ni posegalo vse do leta 2024, “ko je nekdanja poslanka s svojim zakonom posegla v to materijo, in sicer pod pretvezo zaščite posameznika in oseb zasebnega prava pred prekomernim poseganjem v njihove pravice”. Ko je govora o prekomernih posegih v pravice posameznikov, se po njihovem mnenju lahko v postopku parlamentarne preiskave govori le o zlorabi položaja, “ki je kaznivo dejanje, za pregon tega pa so pristojne organizacije, ki delujejo zunaj Državnega zbora in naj bi bile neodvisne”. Poudarjajo, da je tako pravno varstvo že vzpostavljeno, dolžnost preiskovalne komisije pa je, “da se pri delu omeji le na pridobivanje tistih podatkov, ki jih potrebuje za svoje delo in je do njih upravičena”. Opomnil je, da smo bili v preteklosti priča, da temu ni bilo tako. Pravi, da imamo sodno varstvo pred prekomernimi posegi preiskovalne komisije opredeljeno v 13. členu zakona, ki pravi, “da se prisilni ukrepi zoper preiskovance, priče in izvedence, privedbe, kazni, hišna in osebna preiskava in zaseg predmetov, kamor spada tudi bančna dokumentacija, v postopku parlamentarne preiskave lahko izvajajo le prek sodišča”.
Zlorabe se bodo po besedah poslanca nehale v trenutku, ko bodo tisti, ki preiskovalno komisijo zlorabijo, za to začeli kazensko odgovarjati. Povedal je, da argument, da se s predlagano novelo zmanjšuje pravna varnost udeležencev, ne zdrži, kaj šele, da bi se uvajalo politično policijo. “Edina prevara tukaj pri tem referendumu je parola, s katero ste nabrali nekaj čez 40 tisoč podpisov proti politični policiji, ker kako drugače prepričati ljudi za oddajo podpisa proti neki noveli zakona, ki se v ničemer, ampak res prav v ničemer, ne dotika življenja običajnih ljudi,” je bil kritičen Mojškerc in dodal, da so zamolčali pravi namen: “odpraviti nesmiselne proceduralne zaplete ali celo preprečitev preiskovanja raznih malverzacij pri delovanju slovenske energetike”. Njihov namen je po njegovih besedah, da se v “ta zaščiteni vrtiček, ki pa ljudi vsak mesec res veliko stane, ne posega”.
Državljani si zaslužijo razpravo o dejstvih
Poslanec Andrej Černigoj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, SLS in Fokus je povedal, da je neposredna demokracija pomemben del našega ustavnega reda in da je voljo ljudi treba spoštovati. To pa ne pomeni, da se strinjajo z argumenti pobudnikov referenduma. “V zadnjih tednih poslušamo dramatične trditve in teorije zarote o politični policiji, o napadu na demokracijo, brskanju po telefonih, o uničevanju pravne države in celo o diktaturi. Takšna retorika morda ustvarja odmevne medijske naslove, nima pa veliko skupnega z dejansko vsebino tega zakona,” je bil jasen poslanec in dodal, da si državljani zaslužijo razpravo o dejstvih.
“Ta zakon ne uvaja politične policije, ampak omogoča resno parlamentarno preiskavo, kot smo jo poznali skoraj od začetka samostojne RS in kot jo poznajo vse demokratične parlamentarne demokracije,” je bil jasen Černigoj in dodal, da ta zakon preiskovalnim komisijam ne daje novih pooblastil, ampak samo onemogoča njeno blokiranje. “Ta zakon ne zmanjšuje človekovih pravic, ampak omogoča preiskavo tistih, ki jih morda kršijo.” Poudaril je, da je zakon o parlamentarni preiskavi več kot četrt stoletja veljal za vse vlade. Po njem pa so delovale številne parlamentarne preiskovalne komisije. “Takrat ni nihče govoril o politični policiji, nihče ni govoril o diktaturi, nihče ni trdil, da parlamentarne preiskave uničujejo demokracijo. Če ta zakon prinaša politično policijo, potem ste bili politična policija tudi vsi tisti, ki ste sodelovali v parlamentarnih preiskavah prejšnjega in vseh prejšnjih mandatov,” je bil jasen. Predlagana novela po njegovem mnenju prinaša pomembne pravne izboljšave. “Preiskovancem zagotavlja sodno varstvo, določa jasne roke za sodno zaščito, odpravlja nepotrebne postopke in določa, da DZ ne more ponovno odrediti parlamentarne preiskave o isti stvari, če je o njej že sprejel končno poročilo.”
Andreja Katič iz SD je priznala, da se večina ljudi verjetno nikoli ne bo neposredno srečala z določbami Zakona o parlamentarni preiskavi. “Večina državljank in državljanov ne bo nikoli sodelovala v parlamentarni preiskavi in ne bo preučevala vsega gradiva, ki spremlja njeno delo.” Po njenem mnenju pa se ne sme sklepati, da ljudje teh vprašanj ne razumejo. “Več kot 40 tisoč državljank in državljanov je zavestno in informirano podpisalo pobudo za razpis referenduma,” je vztrajala. Poslanec SDS Andrej Poglajen je izpostavil, da ga veseli, da se v Državni zbor vrača demokratična norma, po kateri se spoštujejo želje volivk in volivcev ter želje po referendumu. Opozoril je, da opozicija zavaja glede dejstev, ki se nanašajo na trenutno veljavni zakon in novelo. Spomnil je, da je Zakonodajno-pravna služba o predlogu takratne novele Zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je predlagala nekdanja predsednica DZ, med drugim povedala: “Pri tem izpostavljamo poseg v načelo pravne države in v načelo delitve oblasti; predlagana ureditev predhodnega ustavnosodnega varstva vzbuja resne in številne ustavnopravne pomisleke ter pomeni velik odmik od ustavno uveljavljenega sistema naknadne ustavnosodne presoje veljavnih predpisov.”
Ker je bilo mogoče poslušati očitke, da se bodo pregledovala sporočila, zasebna komunikacija in vse ostalo, je poslanec SDS spomnil na vsebino 1. člena zakona, ki pravi: “Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij.” Nosilci javnih funkcij pa so poslanci, ministri, predsednik vlade, župani in občinski svetniki. Po besedah Poglajna je bil še hujši pamflet v času zbiranja podpisov o politični policiji. “Povejte mi, mogoče Nataša Sukič kasneje ali pa Robert Golob v razpravi, kateri člen govori tukaj: ustanavlja se politična policija,” je navedel in dodal, da tega člena ni. Pristop k zbiranju podpisov je označil za zavajajoč in propagandističen. Opozoril je, da smo edina država članica EU, ki je iz Ustavnega sodišča naredila posvetovalni organ. Smo tudi edina država članica EU, kjer mnenje Zakonodajno-pravne službe postavljamo nad Ustavo. “Zakon, ki ste ga sprejeli v prejšnjem mandatu, namreč omogoča Zakonodajno-pravni službi, da to ustavno določbo s svojim mnenjem blokira. In vi boste govorili sedaj o človekovih pravicah, o varovanju Ustave, vladavini prava in vsem ostalem. Abotno, zelo abotno.”
Poslanka Levice Nataša Sukič se je odzvala na izvajanje Poglajna: “Poslanec me je tukaj ad personam imenoval in napadel, kot da sem jaz kadarkoli izjavila, da gre za zakon o politični policiji.” Pozvala ga je, naj ji to pokaže. “Jaz tega nisem skonstruirala. To so ljudje tako ocenili. Naj mi pokaže eno mesto, kjer bi jaz to uporabila,” je navedla in dodala, da to ne pomeni, da ta zakon ni globoko problematičen. Od poslanca je zahtevala opravičilo. “V življenju nisem izjavila niti enkrat samkrat, da gre za zakon o politični policiji,” je še naprej vztrajala in poslanca obtožila izvajanja propagande.
Poglajen se je Sukičevi zahvalil, da kot prva poslanka opozicije priznava, da ta zakon ne uveljavlja nobene politične policije. Njena izjava po njegovih besedah kaže na veliko kontradikcijo s tem, kar se je objavilo na družbenih omrežjih. Tri tedne nazaj je namreč stranka Levica na Facebooku objavila posnetek: “Oddaj podpis za referendum proti politični policiji.” Sukičeva je v odzivu Poglajna obtožila, da si je izmislil, kaj je rekla. “Jaz nisem ne ovrgla ne pritrdila temu”, je navedla in dodala, da so to dikcijo vpeljali ljudje. Vztrajala je, da je šlo za citat. “To pa nima zveze z mano osebno. To ne pomeni, kaj si jaz mislim ali ne mislim o tem.” Poglajen je nato predvajal posnetek, na katerem je mogoče slišati dotično poslanko Levice, ki izjavi: “Tukaj sem oddala podpis za referendum proti politični policiji.”
Poglejte si, kako @poglajen ujame Natašo Sukič na laži 🤭👇 pic.twitter.com/tLcbYY4Qx6
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) July 23, 2026
Robert Golob je v svojem govoru izpostavil, da je pravna država edina, ki lahko zaščiti ljudi pred politiko. “Pravna država pomeni tudi pravne varovalke. Ko politika samovoljno mimo ljudi odpravlja pravne varovalke, h katerim se lahko zateče vsak državljan, takrat politika ne dela za ljudi, ampak proti njim, in ljudje to vedo,” je navedel in dodal, da verjame, da je marsikoga v koaliciji danes strah rezultatov tega referenduma. “Bistvo je, da ta zakon, ki gre na referendum in proti kateremu bomo glasovali, odpravlja sodno varstvo za navadnega človeka, kateregakoli, za navadnega človeka, ne za funkcionarje. In ljudje tega nočejo,” je vztrajal.
Poglajen je v odzivu na Golobovo razpravo navedel, da nekdanji premier očitno še ni prebral 1. člena zakona. “Težko boste prepričali ljudi, da je vsak državljan nosilec javne funkcije, ker zakon govori samo o javnih funkcionarjih.” Ker je Golob omenjal prejšnjo državo, politično policijo, je poslanec SDS opomnil, da so v prejšnji vladi pred kamero napovedal čistke drugače mislečih v policiji in na RTV. “Pokažite mi eno članico EU, kjer si predsednik vlade dovoli s svojim podjetjem, katerega lastnik je, poslovati z državnim podjetjem. Nikjer ni tega.” Po besedah poslanca so naloge preiskovalnih komisij, da to odkrivajo. Prav tako pa tudi dogajanje znotraj državnih podjetij, kot so GEN-I, “kjer je milijone in milijone denarja odtekalo in se ga potem dvigovalo v gotovini po Balkanu in je šel naprej za razne koruptivne posle, podkupnine in vse ostalo”. “Tudi to je en predmet javnega interesa, kajti tudi ljudje, ki vodijo javna podjetja, so zaradi svoje funkcije lahko predmet preiskovalne komisije in preiskave”, je navedel in dodal, da jih preiskava vsega tega skrbi. V prejšnjem mandatu se je po njegovih besedah spremenilo zakon, postavilo postopkovne barikade v zakon, da teh preiskovalnih komisij ni bilo. “Ta zakon je imel takrat s strani Urške Klakočar Zupančič samo en namen in to je bil zaščita lika in dela Roberta Goloba.” Iz tega razloga pravi, da se danes tako krčevito borijo, da se ta zakon ne bi spremenil, ker ti ta zakon skupaj s Skokom predstavljal boj proti korupciji.
Aleksander Reberšek je izpostavil, da tukaj ne gre za nobeno politično policijo. V Svobodi, SD in Levici po njegovih besedah ne želijo, da se preiščejo vse rabote Golobove vlade in Gen-I. “Samo za to gre. Njihov izraz ‘politična policija’ je samo in zgolj lep besedni piar, ki ga uporabljajo za strašenje državljanov.” Spomnil je na delovanje poslanke Tamare Vonta, ki jo je označil za “prvo parlamentarno policajko”. “Brskala je po računih vseh tistih, ki so šli na živce njej ali pa so šli na živce Golobu. In danes govorite, da mi uvajamo politično policijo,” je bil kritičen. Politična policija po njegovih besedah je, da Golob depolitizira policijo in jo ustvari po meri Gibanja Svoboda. Čeprav so Svoboda, SD in Levica v opoziciji, po besedah poslanca še vedno obvladujejo vse sisteme globoke države. “Njihov edini cilj je priti nazaj na oblast, do korita, ker drugače enostavno ne znajo živeti. Eden izmed načinov je tudi laganje in nabiranje podpisov za referendum,” je navedel in dodal, da si bodo pomagali z vsemi vzvodi.
Preiskovalo se bo javne funkcionarje
Poslanec Nedeljko Todorović iz Resni.ce je opomnil, da je trošenje javnega denarja javnega pomena. “Kako se javni denar troši, smo slišali v prisluhih,” je bil jasen. V zvezi z očitkom o prekomernem posegu v pravice je spomnil, da so v prejšnjem mandatu posegli v pravice prič, ne preiskovancev. “Samo zavajate ljudi. Ko sem na terenu in se pogovarjam z ljudmi, me vsi sprašujejo, kaj je zdaj to,” je navedel in dodal, da se bo preiskovalo samo javne funkcionarje. “Pika, dokončna pika.”
Tamara Vonta je vztrajala, da očitek, da želijo preprečiti preiskovanje Goloba, ne drži. “Roberta Goloba lahko preiskujemo po katerem koli zakonu,” je vztrajala. Na očitek, da je posegala v človekove pravice, je izjavila: “Pa dajte no, Poglajen, dajte, bodite resni.” V zvezi s tem, da je bila ovadena, je vztrajala, da se lahko samo smeji. V odzivu na to je Poglajen odgovoril, da je bila Vonta “prva predsednica preiskovalne komisije, ki je uvodno brskala po računih državljank in državljanov RS. Tistih, ki niso bili predmet preiskave, ampak jih je v preiskavo zabeležila kot priče.” Po njegovih navedbah je pošiljala dopise bankam, da gre za posameznike, ki so predmet preiskave, in te določene banke so izročale dokumentacijo preiskovalni komisiji. Spomnil je, da je bil njen strokovni sodelavec preiskovalne komisije novinar točno določenega portala. Tako je prihajalo do blatenja posameznikov, kot so Boris Tomašič, Bojan Požar in Sebastjan Jeretič, čeprav nihče od njih ni bil nosilec javnih funkcij. “Skrbi nas lahko, kdo nam je vladal štiri leta.”
Poslanka Iva Dimic je povedala, da jo na nek način spreletava srh, ker vidi, kako perfidno se zlorablja beseda politična policija. “Verjamem, da bomo na referendumu zmagali, ker imajo ljudje te perfidnosti dovolj. Ljudje imajo dovolj tega in vam ne verjamejo več. Zato bodo podprli, da ne boste brskali po vseh ljudeh, za katere boste sumili ali pa jih boste želeli diskreditirati.” Opomnila je, kako se je v prejšnjem mandatu fokus usmerjal samo v SDS in NSi, ne pa tudi v druge stranke. Poslanka SDS Maruša Babnik je opomnila, da se odloča o tem, ali “bodo kot parlament zagovarjali več odgovornosti ali več skrivanja, ali bodo zagovarjali več transparentnosti ali več izgovorov”. Izrazila je prepričanje, da nihče ne sme zmanjševati pomena neposredne demokracije, ampak da demokracija temelji na resnici. “Demokracija ne pomeni le pravice glasovati, ampak pomeni, da imajo državljani pred glasovanjem pravico do resničnih, celovitih in nezavajajočih informacij,” je bila jasna. Težava pa je po njenih besedah, ko se ljudje odločajo na podlagi napačnih ali zavajajočih informacij. “Potem demokracija izgublja svojo moč,” je bila kritična.
.@andrej_kosi: V Svobodi, kjer so najbolj obremenjeni s korupcijskimi aferami, bi zdaj moralizirali ravno o korupciji. 🫠 pic.twitter.com/lN2gO5TLrH
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) July 23, 2026
To bo referendum o korupciji
“Tisto, kar ste počeli v prejšnjem mandatu, očitate sedaj nam,” je bil jasen poslanec Žan Mahnič in v zvezi z izraženim nasprotovanjem brskanju po bančnih računih opozoril: “Kdo je brskal po bančnih računih Zorana Mojškerca? Kdo je brskal po bančnih računih privatnih firm? Kdo je brskal po bančnih računih naročnikov Demokracije? Ciganska mati, ne, ampak seveda, vi to lahko počnete,” je bil kritičen poslanec. Vesna Vuković se je po njegovih besedah v prisluhih hvalila generalni sekretarki: “Veš, jaz sem Mojci Šetinc rekla, ti samo pošiljaj na Furs zahtevke za vpoglede v bančne račune, jaz bom pa pri našem direktorju zrihtala, da vam bodo poslali še več, kot bi vam morali.” Podal je vprašanje, ali govorijo o takih zlorabah. “Lopov se dere danes: primite lopova. In to ste vi, ki ste zbirali te podpise in ki se bojite te preiskovalne komisije.”
“Drage državljanke in državljani, če ne želite, da se državni denar steka v žepe Alenke Bratušek, Zorana Jankovića, Roberta Goloba, potem bomo šli masovno 11. oktobra na volišča in glasovali za, da se ta zakon uveljavi, ker kdor bo 11. oktobra glasoval proti, je za krajo, klientelizem in korupcijo in tisti do konca življenja nima več pravice, da se kadarkoli kaj oglasi glede kraje, klientelizma in korupcije v RS.” Poudaril je, da bo to referendum o korupciji. Ker je bilo govora, da se bodo brala SMS-sporočila, je navedel: “Edini, ki lahko prestreza SMS-sporočila, je slovenska policija. Da vam, drage državljanke in državljani, nihče ne bo mogel brati sporočil, naložite si WhatsApp, Viber, Signal, naložite si aplikacije, ki delujejo prek prenosa podatkov, ker slovenska policija nima ne orodij ne zakonskih pooblastil, da te aplikacije nadzoruje.” Policija in organi pregona prisluškujejo samo navadnim linijam. “Tako da nihče ne bo nikomur bral SMS-ov.”
V zvezi z zakonom prejšnje predsednice DZ je opomnil, da je 1.a člen dobesedno obglavil učinkovitost parlamentarne preiskovalne komisije, ko so napisali, “da lahko v 30 dneh po ustanovnem aktu ustavno sodišče odloča, ali je parlamentarna komisija dopustna”. “Kdo se pa lahko pritoži? Preiskovanec, če meni, da akt nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine, fizična in pravna oseba zasebnega prava, ki je zajeta v predmetu preiskave, če meni, da v aktu za preiskavo te osebe ni izkazan javni interes.” Ker je bilo mogoče slišati, da se jemlje sodno varstvo, je dodal: “25 let v vseh preiskovalnih komisijah ni bilo nobenega sodnega varstva. Za koga je bilo pa potem sodno varstvo narejeno? Za Roberta Goloba in njegovo kraljico z magistrata ste pa naredili sodno varstvo. Zato ker je vaše božanstvo nedotakljivo. Bog ne daj, da bi ga kdo vprašal.” Po njegovem mnenju se pošteni posamezniki sicer nimajo česa bati, ker niti ne morejo biti preiskovani.
S. K.