Na veliki četrtek kristjani po vsem svetu obeležujejo začetek svetega tridnevja s spominom na Jezusovo zadnjo večerjo. Ta pomemben dan predstavlja začetek največjega krščanskega praznika, velike noči, ki doseže vrhunec na velikonočno nedeljo.
Veliki četrtek prinaša spomin na Jezusovo zadnjo večerjo, ko je s svojimi najzvestejšimi učenci napovedal svojo prihodnjo usodo in lomil kruh. S tem je postavil temelje za zakrament evharistije, ki ga kristjani obeležujejo kot zahvalno daritev ali mašo. Praznik predstavlja tudi začetek praznovanj svetega tridnevja, ki vključuje veliki petek in veliko soboto.
Spomin na Jezusovo zadnjo večerjo
Na veliki četrtek se duhovniki zberejo pri krizmenih mašah, kjer blagoslovijo olje za podeljevanje zakramentov in obnovijo svoje duhovniške obljube. To dejanje spominja na postavitev zakramenta mašniškega posvečenja, ki ga je Jezus vzpostavil na ta dan.
Večerne maše so posvečene spominu na Jezusovo zadnjo večerjo. Med obredi umivanja nog škof ali duhovnik simbolično umije in obriše noge izbranim vernikom, kar ponazarja Jezusovo dejanje pri zadnji večerji. To dejanje simbolizira ponižnost in služenje bližnjemu.
Pravoslavni verniki na veliki četrtek dopoldne obhajajo liturgije, zvečer pa bogoslužja, imenovana bdenje, kjer berejo 12 evangelijev. Nasprotno pa evangeličani na ta dan ne prirejajo bogoslužij, saj evharistijo dojemajo bolj simbolično.
Utrip Ljubljane