Neodvisnost sodstva predstavlja ključno predpostavko za obstoj demokracije. A po titoističih zabavah, pikniku SD s sodniki, napovedi politizacije sodstva s strani nekdanje poslanke in sodnice Jasne Murgel, aferi, ko je tedanji predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša zatrdil, da je potrebno prvaka SDS Janeza Janšo s*ukati, po montiranem procesu Patria, sodnem pogromu nad sodnikom Zvjezdanom Radonjićem in pa seveda tudi po kalvarijah, ki jih na lastni koži doživljajo določeni posamezniki, ne čudi, da je vse več takih, ki v neodvisnost sodstva ne verjamejo.
Dr. Miha Šepec z mariborske pravne fakultete je v luči mnenja vox populi pred celjskim sodiščem, ki ocenjuje, da gre v primeru Trente za politični in montirani proces, kakršni so bili po II. svetovni vojni, v torkovih Odmevih med drugim povedal, da sta sodišče in državno tožilstvo za razliko od DZ in vlade, strokovna organa. “To so ljudje, ki so se več let šolali in so strokovnjaki za področje. Niso politiki, nikomur ne odgovarjajo.”
A da slika v praksi ni tako rožnata, kot bi si vsi želeli, je dal vedeti nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je bil deležen pogroma zaradi sojenja v zadevi Novič. Radonjić je že pred časom v eni izmed oddaj na RTVS povedal, da je vsa ta sodniška nomenklatura država v državi. “Oni so družba zase in imajo polno kritje vseh mogočih političnih ozadij, tako globoke kot na žalost tudi uradne države.” Povedal, je da se zavedajo, da so nedotakljivi.
Kot je dejal, sodstvo vodi globoka država. Po njegovih informacijah gre za dva regionalna lobija, ki vodita državo. Ne samo sodstvo, ampak tudi politiko in večinoma vse ostalo. “Oni delegirajo vrhovne sodnike, predsednike vrhovnih sodišč. Tudi na nižje stopnje prihajajo zgolj moralno in politično profilirani kadri. Če se zgodi problem na prvi stopnji, ko nekateri sodniki ne želijo delovati v skladu s temi uzancami, posreduje celoten sistem: sodni svet in njihova telesa, državno tožilstvo, vodstvo sodstva, sodniško društvo, sodniki, ki so podpisniki raznih peticij. Na vse te ključne položaje so instalirani sodniki tipa Marjan Pogačnik, ki so v “globokodržavnih” telesih preverjeni in so bili visoko rangirani pri določenih ministrih.”
Kot že rečeno, je bilo do sedaj že kar nekaj primerov, ki so vzbudili pri ljudeh dvom v neodvisnost sodstva. Precej prahu je že pred leti sprožila sodnica Vesna Pavlič Pivk, ki je na eni od rojstnodnevnih zabav paradirala z jugoslovansko zastavo, na glavo pa si je poveznila titovko oziroma pionirsko čepico. Omenjena sodnica se je sicer v preteklosti znašla tudi v aferi zaradi domnevne zlorabe službenega vozila v zasebne namene, z njim se je namreč vozila v fitnes. Pred osmimi leti pa smo tudi pisali o tem, da so stekli postopki preverjanja domnevnih kršitev sodnice Pavlič Pivkove, in sicer v povezavi z nenavadnim načinom koriščenja dopusta (Več tukaj). Kakor koli, nič je ni oviralo, da ne bi bila ta leta 2021 imenovana na Okrožno sodišče v Ljubljani.
Marsikdo se še verjetno spominja besed takratnega predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branka Masleše o Janezu Janši: “S*ukati je ga je treba. Popolnoma ga je treba s*ukati,” ki jih je je skupaj s svojo ženo slišal Radovan Marvin v ljubljanskem lokalu Ambient. Marvin, ki je svoje besede še enkrat podkrepil s pričanjem na komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti, je v luči te izkušnje poudaril dejstvo, da imamo v Sloveniji problem, saj nimamo neodvisnega sodstva in neodvisnih sodnikov.
Masleša: Janšo je treba zjebat! pic.twitter.com/BCwxTOJzvI
— #zate (@vztrajnik) November 7, 2019
Nemogoče je mimo izjave nekdanje poslanke SMC in sodnice Jasne Murgel. Leta 2015 je ta v silnem razočaranju nad izidom referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, ki so jo volivci prepričljivo zavrnili, na Facebooku napovedala menjavo ustavnih sodnikov in s tem politizacijo Ustavnega sodišča RS. Sama napoved politizacije ustavnega sodišča je tedaj vzdignila veliko prahu. “Glede na to, da je bila Jasna Murgel nekoč sodnica, je taka izjava škandalozna in je izraz nespoštovanja do ustavnega sodišča, ki predstavlja vrh sodne oblasti in je najvišji organ za varstvo človekovih pravic. Njena izjava je absolutno nesprejemljiva za njen položaj,” je tedaj izpostavil nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm. A Murglovi se je uspelo navkljub udejstvovanju v politiki vrniti v sodne vrste, konkretno na mariborsko okrožno sodišče, kjer se je v času Svobode uspela povzpeti celo na mesto same predsednice.
Pred leti pa sta z udeležbo na tradicionalnem srečanju Socialnih demokratov na Sv. Urbanu nad Mariborom burila kar dva sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru, Matjaž Štok in Slavko Gazvoda. Skladno s 125. členom ustave morajo biti namreč sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in morajo biti pri delu vezani na ustavo in zakon, z udeležbo sodnikov pa se je upravičeno porajal dvom v njuno neodvisnost. Kakor koli, Gazvoda pa je lani na t. i. “dnevih pravosodja” prejel nagrado za življenjsko delo.
Svoj pečat je pustila tudi sedanja predsednica DZ v vlogi sodnice, konkretneje vodje oddelka za etažno lastnino na okrajnem sodišču v Ljubljani. Urška Klakočar Zupančič je konec novembra 2020 na Facebooku med drugim zapisala: “Upam, da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin, do takrat pa pazite nase.” Zapisala pa je tudi: “Vsak si lahko misli svoje, ampak meni je taka retorika veliko bolj všeč kot Beović, Krek, Bregant, Kacin in veliki diktator Janša.” Ne le, da je sredi epidemije kritizirala retoriko zdravnikov in vladnega govorca, pač pa je tedanjega predsednika vlade Janšo označila za velikega diktatorja. V nadaljevanju je še dodala, da je virus pri nas dal polet “zafrustriranim” osebkom s kriminalno preteklostjo in željo po zatiranju vsega, kar jim stoji na poti. “In seveda hudo potrebo po maščevanju. Mi smo kolateralna škoda. Nič več,” je zaključila svoj zapis. Marsikomu so se zdele besede neprimerne za nekoga, ki bi moral v svojem poklicu objektivno in nevtralno odločati.
S. K.