Vsak dan naj bi bili bližje cepivu proti virusu SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19. Nedavno smo na Nova24TV poročali, da je Evropska agencija za zdravila (EMA) sprejela vloge farmacevtskih gigantov, Pfizerja, BioNTecha in Moderne za pogojno dovoljenje za uporabo njihovega cepiva na območju EU. Omenjena agencija je ravno tako izdala smernice, ki bodo proizvajalcem cepiv olajšale hitrejšo in enostavnejšo proizvodnjo ter označevanje cepiv.
Slovenija po trditvah ministrstva za zdravje sodeluje v skupnem javnem naročanju dobave cepiv proti covidu-19, ki ga vodi Evropska komisija in vključuje vse države članice EU. Kot je novembra 2020 pojasnil minister za zdravje Tomaž Gantar, “Evropska unija kot velik kupec, za približno 450 milijoni prebivalcev, lahko v pogajanjih s proizvajalci cepiv proti covidu-19 dosega najugodnejše pogoje, vse od časovnice dobav do drugih pogojev ter seveda najnižje cene cepiv.”
Na ministrstvu za zdravje zato potekajo intenzivne priprave tako na krovno kot izvedbeno strategijo cepljenja proti covidu-19. “Krovna strategija cepljenja proti covidu-19 sledi trem ciljem: zmanjšati umrljivost, hospitaliziranost in ogroženost najbolj izpostavljenih skupin virusu SARS-CoV-2,” je pojasnil Gantar.
Cepljenje proti covidu-19 ne bo obvezno
Minister za zdravje je ob tem izpostavil, da ne razmišljajo o obveznem cepljenju proti covidu-19. Več poudarka bodo namenili pripravi strategije in komunikacijskega načrta za dvig osveščenosti o pomenu cepljenja “za zagon gospodarstva in nemotenega delovanja šol, kulturnih ustanov in drugih delov družbe.”
Slovenija lahko prvo pošiljko cepiva pričakuje istočasno z drugimi državami članicami EU. Po trditvah Večernjega naj bi se to zgodilo celo pred božičem. Evropska unija je že naročila 2,8 milijarde odmerkov potencialnih cepiv. Koliko enot je znotraj skupne sheme naročila Slovenija zaenkrat še ni znano. “Od vsakega proizvajalca cepiv proti covidu-19, ki bo pridobil dovoljenje za promet, bomo dobivali cepiva proti covidu-19 postopno, predvidoma v štirih različnih zaporednih pošiljkah in sicer tako kot ostale države članice glede na delitveni ključ, ki je že znan.”
Logistična nočna mora
Specifičen problem za vse države članice naj bi predstavljala logistika. Eno od mRNK cepiv je namreč v času distribucije in shranjevanja, od mesta proizvodnje do prevzema ter cepljenja, potrebno hraniti na temperaturi minus 80 stopinj Celzija. V nasprotnem primeru cepivo izgubi kvaliteto, kakovost in učinkovitost. V Slovenijo bo omenjeno cepivo dostavljeno v transportnih kartonih s suhim ledom. Gre za trdno obliko ogljikovega dioksida, ki sublimira oziroma preide v plinasto stanje ko doseže temperaturo minus 78.5 stopinje Celzija. Cepivo bodo hranili v eni od slovenskih bolnišnic, ki ima zamrzovalno omaro, ki zagotavlja pogoje ustrezne shranjevanju pri minus 80 stopinjah Celzija.
Kot so pred časom izpostavili na NIJZ, cepiva na osnovi nukleinskih kislin (mRNK) “vsebujejo delček genskega zapisa virusa SARS-CoV-2, ki vsebuje zapis za specifičen antigen (npr. beljakovina S, ki jo virus uporablja za vezavo in vstop v človeške celice). Telesne celice nato s pomočjo tega genskega zapisa proizvedejo antigen, ki v telesu izzove imunski odziv. Prednost tega pristopa je relativna enostavnost obsežne proizvodnje cepiva.” Pri tem so izpostavili, da so “Tudi raziskovalci slovenskega Kemijskega inštituta so z inovativno metodo razvili svoje cepivo, ki je pripravljeno za klinično preizkušanje. Cepivo vsebuje del genetskega zapisa, ki se v človeških celicah prevede v virusne beljakovine, te pa sprožijo protitelesno in celično imunost. Novost slovenskega pristopa temelji na modifikaciji virusnih beljakovin v nanodelce, ki spominjajo na viruse, s čimer so izboljšali odziv imunskega sistema.”
Po drugi strani naj bi vektorska cepiva – za zdaj ni še nobeno oddalo vloge pri EMI – predstavljala manj logističnih težav, saj zahtevajo distribucijo in shranjevanje med 2 in 8 stopinjami Celzija.
Vektorska cepiva po drugi strani “vsebujejo za človeka nenevaren virus (vektor, npr. adenovirus), ki ne more povzročiti bolezni. Vanj vstavijo genski zapis za antigen SARS-CoV-2 (npr. za beljakovino S). Posledično vektor proizvede antigen, ga izrazi na svoji površini in na ta način pri osebi sproži imunski odziv.” Prednost takih cepiv naj bi bila “dobra stimulacija imunskega sistema, kar omogoča močnejšo in dolgotrajnejšo zaščito.” So pa pri NIJZ izpostavili, da ker je vektor za vnos v celico virus “lahko pri osebah, ki so že razvile zaščito proti temu virusu, pride do imunskega odziva na vektor namesto na antigen povzročitelja bolezni, kar lahko zmanjša učinkovitost cepiva.”
Potrebna 60-odstotna precepljenost
Za povratek nazaj v normalnost naj bi po trditvah epidemiologov na nacionalni in EU ravni bilo potrebno doseči vsaj 60 odstotno precepljenost prebivalcev EU. Zadostna količina cepiv, da bi to bilo možno, naj bi bila EU dobavljena v prvi polovici leta 2021. Pri tem so na MZ še enkrat poudarili “Odločitev za cepljenje proti covidu-19 bo prostovoljna, vsak posameznik se bo odločil, ali in kako bo zaščitil svoje zdravje kot tudi zdravje svoje družine, prijateljev, sosedov, znancev in sodelavcev.”
Po poročanju Večernjega so prostovoljci, ki so sodelovali v kliničnih testih cepiv proti covid-19 izkusili “običajne stranske učinke” kot so glavobol, vročica in bolečina v mišicah. Nekateri so občutili simptome gripe ali težje oblike mačka, vseeno pa naj večina sodelujočih ne bi občutila stranskih učinkov cepiva.
Ivan Šokić