Mladi z dopolnjenim 15. letom starosti pridobijo delno poslovno sposobnost. To pomeni, da lahko v primeru predhodne odobritve staršev sami sklepajo pravne posle, ob dopolnjenem 18. letu pa lahko že samostojno sklepajo pravne posle. Prav zaradi tega bi bilo izjemno koristno, da bi izboljšali področje finančnega opismenjevanja mladih. Kot kaže, se tega zelo dobro zavedajo v Švici.
Slovenci še že dlje časa sprašujemo, zakaj nismo druga Švica. Enega od razlogov, zakaj je tako, bi lahko iskali tudi v tem, da premalo poudarjamoa finančno opismenjevanje mladih. “Finančna pismenost je pomembna, kot je pomembna osebna higiena, brez finančne pismenosti tvegamo slabe in potencialno katastrofalne odločitve, s katerimi lahko izgubimo svobodo upravljanja svojega življenja,” po navedbah Financ poudarja predstavnik ožjega vodstva sveta guvernerjev ameriške centralne banke dr. Egon Zakrajšek.
“V Švici se otroci v 8. razredu učijo, kaj je bruto in kaj neto,” je zapisal uporabnik družabnega omrežja X in pripel fotografije, ki navedbo nazorno potrjujejo. “Slika prikazuje šolski material mojega sina. Ha ha ha … Za vsako postavko na plačilni listi ve, kaj je in kaj pomeni. V Sloveniji pa strokovnjaki ne vedo, kaj bi jih učili, kaj bo aktualno čez 30 let.”
@MarjeticaM
V Švici se otroci v 8. razredu učijo kaj je to bruto in kaj neto (slika prikazuje šolski material mojega sina). Ha ha ha…vsako postavko na plačilni listi ve kaj je in kaj pomemi. V Sloveniji pa strokovnjaki ne vedo kaj bi jih učili, kaj bo altualno čez 30 let. pic.twitter.com/OkeZL8VVtt— Anonimnezz iz Švice (@anonimnezz) April 22, 2024
Zadnja raziskava Eurobarometra pokazala nizko finančno pismenost v EU
Raziskava Eurobarometra je lani pokazala, da se v Evropski uniji (EU) soočamo z nizko ravnjo finančne pismenosti. Le 18 odstotkov prebivalcev EU se namreč lahko pohvali z visoko finančno pismenostjo, ki zajema finančno znanje in finančno vedenje, je izpostavilo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. 64 odstotkov posameznikov je doseglo srednjo finančno pismenost, 18 odstotkov pa nizko.
Nizozemska, Danska, Finska in Estonija, kjer približno štirje od desetih anketirancev izkazujejo visoko raven finančnega znanja, so se izkazale za najboljše med državami članicami. Kljub temu da se naša država v merilu držav EU ni odrezala slabo, pa so v Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ) in Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) po poročanju Siola izpostavili, da obstaja še precej prostora za dvig finančne pismenost. V izsledkih raziskave Eurobarometra so sicer poudarili, da “rezultati kažejo tudi na potrebo po finančnem izobraževanju, namenjenem predvsem ženskam, mlajšim, ljudem z nižjimi dohodki in nižjo stopnjo splošne izobrazbe, ki so v povprečju manj finančno pismeni kot druge skupine”.
“Prva raziskava EU o finančni pismenosti je opozorilo za nas in države članice – skupaj moramo storiti več za izboljšanje ravni finančne pismenosti v EU. V interesu vseh je, da ljudje pridobijo samozavest in spretnosti za sprejemanje informiranih odločitev o svojem denarju,” je v zvezi z raziskavo poudarila evropska komisarka za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov Mairead McGuinness in dodala, da to pozitivno vpliva na “osebno in finančno blaginjo ljudi ter njihovo odpornost na dohodkovne šoke”. Poleg tega vpliva tudi na doprinos pri doseganju ciljev kapitalskih trgov.
Finančna nepismenost stane
Čeprav Slovenija ni sodelovala pri izvajanju lanskoletne raziskave nemške zavarovalnice Allianz, je nedvomno na tem mestu vredno omeniti njene izsledke. Raziskave, ki so jo izvedli med prebivalci Italije, Francije, Velike Britanije, Španije, Nemčije, ZDA in Avstralije, je namreč pokazala, da lahko nizka finančna pismenost povprečno gospodinjstvo vsako leto stane nekaj tisoč evrov (od 1750 evrov v Španiji do 4740 evrov v ZDA). Ludovic Subran, glavni ekonomist pri Allianzu, je po poročanju STA poudaril, da “nizka finančna pismenost resnično škodi”. “V dolgih naložbenih obdobjih, na primer pri varčevanju za pokojnino, vas to lahko dobesedno stane celo premoženje,” je posvaril.
O nuji prevetritve učnih načrtov s praktičnimi znanji je bilo mogoče slišati že večkrat. Kljub temu se poraja vprašanje, kdaj bomo tudi mi v luči gospodarske negotovosti, ki smo ji priča v današnjem svetu, in vedno večjega vpliva družbenih omrežij na mlade potrošnike končno začeli odločneje reševati problematiko. Številne raziskave do sedaj so namreč jasno pokazale, da je stopnja finančne pismenosti med mladimi nizka.
Ž. N.