“Slovenija za šolstvo nameni večji delež GDP kot Švica in le malenkost manj kot Norveška. Testirati na COVID-19 v šolah pa menda ne znamo,” se je premier Janša odzval na očitke vodje sindikata SVIZ Branimirja Štruklja, ki skuša težave glede samotestiranja in izvajanja zaščitnih ukrepov v šolah prevaliti na vladajočo politiko. V skladu s tradicijo destruktivne opozicije pa je težavo znova našel v “komunikaciji”.
S svojim odgovorom je predsednik vlade Janez Janša poudaril, da je smešno, da naj bi ob vseh vloženih finančnih sredstvih v šolstvo samotestiranje še vedno predstavljalo takšen problem. V tehničnem smislu ne bi smelo biti, vodja SVIZ-a Branimir Štrukelj pa bi rajši kot za zlorabljanje samotestiranja za protivladni boj razmišljal o tem, kako starše, učence in dijake ozaveščati o pomenu spoštovanja epidemioloških ukrepov za čimprejšnje končanje epidemije in okrevanje družbe v sedanjih težkih razmerah, ko imamo enormno število okuženih.
A so, kot kaže, sebične osebne koristi bolj pomembne od zdravja in življenj sodržavljanov. Po poročanju STA je Štrukelj namreč “parlamentiral” glede tega samotestiranja otrok, v luči prihajajoče ponedeljkove zaostritve določenih ukrepov v šolstvu, ko naj bi prihajalo do “šumov med starši na eni strani ter učitelji in ravnatelji na drugi”. Gre za tipično retoriko Kul opozicije, ki ves čas izpostavlja problem “slabe komunikacije”, obenem pa spodbuja anarhijo, nespoštovanje ukrepov.
Štrukelj bi lahko pokazal kanček državotvornosti za razliko od leve destruktivne opozicije in pomagal odpraviti problematiko “komunikacijskih šumov”, kot zgled pa bi staršem in otrokom lahko podal primer Avstrije. V Avstriji te namreč nihče ne vpraša, ali bo otrok testiran in ali bi nosil masko. Ključni problem je anarhično neupoštevanje ukrepov, in ko želi biti vsak svoja vsevedna avtoriteta, žal tudi nekateri starši.
Domen Mezeg