Z današnjim dnem bodo plače in pokojnine v Sloveniji nižje zaradi uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga plačujejo delodajalci, delojemalci in upokojenci. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se postopno izvaja od januarja lani, z današnjim dnem uvaja oskrbo na domu, a hkrati sproža ostre kritike zaradi previsokih prispevkov, nepregledne porabe sredstev in kaotične priprave zakona.
Delodajalci so predlagali zamik uvedbe prispevka ali znižanje stopnje, saj menijo, da je zbiranje sredstev “na zalogo” neupravičeno, a vlada zanje ni imela posluha.
Zaposleni in delodajalci bodo prispevek plačevali kot odstotek bruto plače, upokojenci pa kot odstotek neto pokojnine. Po podatkih ministrstva za solidarno prihodnost bo letos zbranih približno 255 milijonov evrov, od katerih naj bi za dolgotrajno oskrbo porabili okoli 180 milijonov evrov. Minister Simon Maljevac vztraja, da so sredstva nujna za izvajanje sistema, presežek pa se prenese v naslednje leto, izključno za dolgotrajno oskrbo. “Denar ne izgine niti se ne preusmerja za druge namene,” je poudaril v odgovoru na poslansko vprašanje Karmen Furman iz SDS.
Kopičenje sredstev na zalogo
Vendar gospodarski krogi in opozicija ostro nasprotujejo takšnemu pristopu. Delodajalci so predlagali zamik uvedbe prispevka ali znižanje stopnje, saj menijo, da je zbiranje sredstev “na zalogo” neupravičeno. Po njihovem mnenju bi morala biti poraba bolj transparentna in usklajena z dejanskimi potrebami. Stranka SDS prav tako izpostavlja, da zbiranje presežnih sredstev, ki letos ne bodo porabljena, kaže na slabo premišljen sistem, ki ne upošteva trenutnih zmogljivosti in potreb upravičencev.
Kritike zakona: To je politični PR
Stranka SDS je še posebej ostra v svojih kritikah, saj novelo zakona označuje za “dokaz popolne zakonodajne zmede in ignorantskega odnosa koalicije do opozicije, stroke in ljudi na terenu”. Kot so zapisali na svoji spletni strani v začetku meseca, je zakon z 71. členi vseboval kar 50 resnih pripomb zakonodajnopravne službe, ki takrat še vedno niso bile odpravljene. Še bolj skrb vzbujajoče je, da stroka, kot je Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ostaja preslišana, predloge opozicije pa koalicija sistematično zavrača, četudi so vsebinsko enaki tistim, ki jih kasneje vloži sama. “Dolgotrajna oskrba brez kadra, sredstev in vsebine ne bo delovala. Zakon je napisan nepregledno, dopolnjen na hitro, amandmaji letijo tik pred razpravami, uporabniki pa še vedno čakajo na pomoč. To ni resna reforma, ampak politični PR,” so zapisali v SDS.
Dolgotrajna oskrba na domu: obljube in izzivi
Dolgotrajna oskrba na domu, ki se začenja izvajati 1. julija, obljublja brezplačne storitve, kot so pomoč socialnih oskrbovalcev, fizioterapija, delovna terapija in e-oskrba za spremljanje premikov upravičencev, na primer ob padcih. Za razliko od obstoječe pomoči na domu, ki jo delno plačujejo občine in upravičenci, dolgotrajna oskrba ne bo zahtevala dodatnih plačil. Vendar pa bodo morali upravičenci skozi ocenjevanje na centrih za socialno delo, ki bo določilo kategorijo oskrbe – od 20 ur mesečno za prvo kategorijo do 110 ur za peto. Prve odločbe naj bi bile izdane jeseni.
Kljub obljubam pa kritiki opozarjajo, da je sistem še vedno nedosegljiv za mnoge. SDS izpostavlja, da “prava oskrba na domu za večino ljudi ostaja nedosegljiva”, saj zakon ne zagotavlja dovolj kadra, sredstev ali jasne vsebine. Postopek ocenjevanja upravičenosti in omejene zmogljivosti izvajalcev dodatno otežuje dostop do storitev.
A. H.