Koroški Slovenci so očitno padli na agitprop t. i. Kluba slovenskih študentov na Dunaju in skupaj z njimi ostro protestirali proti domnevno prekomerni intervenciji avstrijskih organov pregona na t. i. antifašističnem taboru. Slednji te dni poteka na območju Peršmanovega muzeja na avstrijskem Koroškem, o njem pa smo že pisali. Naša vlada seveda ve, da gre za “njene” ekstremiste, zato se je v njihov prid tudi oglasila, Korošci pa so, kot kaže, naivni in verjamejo, da gre za navaden zbor Slovencev, ne pa za srečanje radikalnih članov organizacije Antifa, ki poteka ob podpori starih jugoslovanskih komunistov.
Kdor je videl fotografije Kluba slovenskih študentov na Dunaju iz preteklosti, pa tudi njihov antifašistični kamp, je takoj razumel, da gre za radikalno levo manifestacijo ekstremistov, ki gojijo simpatijo do komunističnih totalitarizmov. Gre torej za srečanje t. i. Antifinega terorizma, ki v Evropi poleg islamskega terorizma najresneje ogroža javno varnost – spomnimo se incidentov po EU, povezanih z napadi na civiliste, ki so jih izvedli Antifini predstavniki. Najbolj razvpit primer je bil brutalen pretep sedmih civilistov v Budimpešti, za katerega so odgovorni prav omenjeni posamezniki.
Da gre za ekstremistično celico, ki se ne sramuje jugoslovanske zastave, rdeče zvezde, pionirske oprave in drugih totalitarnih simbolov, smo poročali že pred dvema letoma. Njihov antifašistični tabor je tako le še ena izmed izpostav t. i. Antife, o čemer pričajo fotografije s prireditve, ki so se pojavile na družbenih omrežjih.
Jasno je mogoče videti, da organizacija uporablja dvojno zastavo, ki je postala simbol tega skrajno levega gibanja, prav tako uporablja lastno retoriko o nekakšnem “antifašističnem konsenzu” (podobno smo zasledili na nasilnih protestih po EU in ZDA, ko so sklepali prostotrgovinske sporazume).
To dodatno utrjuje dejstvo, da so bili udeleženci “študentskega kampa” tudi metuzalemi iz miljeja prominentnih slovenskih komunistov, kot sta Sonja Lokar in Živa Vidmar. Bolj kot za boj proti antifašizmu je šlo torej za agendo boja proti razrednim sovražnikom in naslednjo komunistično revolucijo.
Manjkal ni niti star Mercedesov kombi z zastavo nekdanje totalitarne komunistične države. Šlo je torej za čisto pravi Antifin shod, avstrijski organi in mediji pa ga kot takšnega tudi dojemajo. Morda zato, ker še niso bili “depolitizirani?”
Avstrijski mediji torej razumejo, da je šlo za nevarno lokalno frakcijo globalnega gibanja organizacije Antifa.
Kaj je Antifa in zakaj jo nekateri uvrščajo med teroristične organizacije?
Antifa je decentralizirano skrajno levo politično gibanje oziroma mreža posameznikov in lokalnih skupin, ki uradno nasprotujejo fašizmu, skrajni desnici in rasizmu, v resnici pa se po tiho bori za komunistično revolucijo in zagovarja prepoved kapitalizma. Svojo ideologijo brani tudi z nasilnimi sredstvi. Izraz izvira iz nemške besedne zveze Antifaschistische Aktion iz zgodnjih tridesetih let prejšnjega stoletja, ko je nemške komuniste financirala Sovjetska zveza. V svojem boju proti kapitalizmu Antifini predstavniki pogosto uporabljajo nasilne taktike – vključno z vandalizmom, metanjem Molotovih koktajlov, fizičnimi obračuni in t. i. osebnopodatkovno razkrivanje. Ker se Antifa poslužuje tudi nasilja, skupine in posameznike pogosto spremljajo obveščevalne službe.
Sodobni pripadniki so anarhisti, komunisti ali ekstremni levičarji, ki pogosto nasprotujejo liberalni demokraciji in kapitalizmu. Kritiki opozarjajo, da Antifa v praksi ne nasprotuje le skrajni desnici, temveč tudi demokratični državni ureditvi, ki jo dojema kot “fašistično”, kar tudi razloži, zakaj so se “slovenski študentje” spopadli celo z avstrijskimi organi pregona.
Evropski parlament je leta 2020, nato pa znova leta 2023, v obliki resolucije predlagal uvrstitev organizacije Antifa na seznam terorističnih organizacij EU, in sicer zaradi domnevnega izvajanja nasilja in groženj. Tega predloga zaradi pravnega sistema, ki domačih organizacij ne more klasificirati kot terorističnih, niso sprejeli. Leta 2020 je Donald Trump večkrat pozval k razglasitvi Antife kot domače teroristične organizacije – predvsem po nasilju na protestih proti policijskemu nasilju (George Floyd, Black Lives Matter).
Dolga “kartoteka” nasilništva
Spopad z ekstremisti na Peršmanovi domačiji ni prvi stik avstrijske policije z gibanjem Antifa. Najaktivnejše so skupine v Gradcu in na Dunaju. Na Dunaju je prisotna skupina Rosa Antifa Wien (RAW), ki deluje od leta 1995 in sodeluje na protestih proti neoliberalnim politikam. Antifine skupine redno organizirajo proteste proti gibanju Identitarian Movement IBÖ, FPÖ in korporacijskim dogodkom (npr. konservativnim študentskim združenjem, kot je WKR-Ball, akademski ples).
Čeprav organizacija zaradi svoje decentralizirane strukture in manka hierarhije uradno ne velja za teroristično organizacijo, so bili predstavniki Antife v preteklosti zaradi nasilja že večkrat aretirani.
Letošnjega marca je okoli 30 oboroženih policistov (vključno z enotami Cobre) opravilo racijo, v kateri so pregledali stanovanja antifašistov, ki so organizirali protest proti akademskemu plesu konservativnih študentskih združenj. Nekatere osebe so obtožili sodelovanja v kriminalni organizaciji in “hude tatvine”, ki bi lahko pomenila celo do 15 let zaporne kazni. Istega meseca so Antifini ekstremisti poškodovali plezalno pot, postavljeno po zaslugi vodje FPÖ Herberta Kickla v štajerskih Alpah, da bi simbolično uničili infrastrukturo, za katero menijo, da prisvaja narodnostne simbole za politična sporočila.
Februarja leta 2021 je okoli 50 oseb, ki je pripadalo lokalnim Antifinim skupinam, blokiralo ulico na Dunaju, poskušalo preprečiti deportacijo zavrnjenih azilantov, in sicer vključno z obsojenci resnih zločinov. Policija je protestnike odstranila, razbila blokado in deportacijo nadaljevala s pomočjo agencije Frontex.
Prav zadnji incident kaže, da se avstrijska policija z anarhističnimi komunisti ne šali. Pri nas so celo skupine politikov večkrat preprečile deporatacije zavrnjenih migrantov in policijo prisilile, da je opustila postopek. Spomnimo se zloglasnega primera Ahmada Šamija in zadnjega primera, ko se je podpredsednica državnega zbora Nataša Sukič priklenila na temnopoltega migranta, ki mu je grozila deporatacija, s tem pa preprečila nadaljnje postopke.
V Sloveniji smo že nekako navajeni, da je sama vlada “Antifa”, in nam je povsem naravno, da skupina anarhističnih komunistov krši zakonodajo, se obnaša nasilno, na koncu pa se posameznikom, ki ji pripadajo, ne zgodi nič. Iz zadnjega incidenta smo se torej naučili, da Avstrija ni Slovenija, prav tako to, če pogledamo širše, da razvit zahodni svet ni Slovenija.
Slovensko društvo študentov in študentk na Dunaju le v Sloveniji razumemo kot legitimno in s politiko nepovezano entiteto. V navezavi na nenavadno hiter in disproporcionalno oster odziv slovenske “antifašistične” vlade pa je vprašanje, ali je bila koroška akcija slovenskih ekstremističnih študentov na Dunaju usklajena s slovenskim državnim vrhom.
I. K.