Leta 2013 se je Alenka Bratušek soočala z očitki o plagiatorstvu magistrske naloge. Po 13 letih pa povsem brez posledic še vedno zaseda najvišje politične funkcije.
Poslanec Resnice Boris Mijič ostaja glavna tarča osrednjih medijev in leve politike, ki skuša očitno preko njega škodovati trenutni vladi.Tokrat so mediji povzeli afero, ki jo je lansiral skrajno levi portal necenzurirano.si, ki se pod pretvezo raziskovalnega novinarstva osredotoča predvsem na ideološko vojno proti desnici in sedanji vladi. Gre za to, da naj bi Mijič v uradnem življenjepisu napačno trdil, da je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG). Po poročanju omenjenega portala, ki so ga hiteli povzemati vsi osrednji mediji, pa naj bi na sami fakulteti trdili, da to ne drži.
Na državnozborskih volitvah je v javnem razglasu o kandidatih Mijič navedel, da ima sedmo stopnjo izobrazbe. Necenzurirano.si naj bi glede tega stopil v stik s FGG, kjer pa so jim, kot navajajo, odgovorili, da v njihovih evidencah niso našli tega podatka, kot tudi da “Boris Mijič pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ni evidentiran kot diplomant.”
Ker se je potem, ko je predsednik DZ Zoran Stevanović poravnal dolgove Mijiča delavcem njegovega podjetja, začela prejšnja afera v medijih počasi umirjati, je očitno portal necenzurirano.si prejel navodila ali namige, da naj zakuha novo afero. Levica je kajpak seveda zadevo izkoristila in Mijiča znova pozvala k odstopu s položaja poslanca. Portal necenzurirano.si sicer urejata in vodita novinarja Primož Cirman in Tomaž Modic, ki sta znana po svoji naklonjenosti levi politiki, oba sta sta bila svoj čas tudi asistenta na katedri za novinarstvo izrazito levo usmerjene Fakultete za družbene vede (FDV). Še bolj jasna povezava med necenzurirano.si in levo politiko in trenutno opozicijo pa je dejstvo, da je bila sodelavka portala tudi Vesna Vukovič, dokler ni postala generalna sekretarka Gibanja Svoboda.
Bratuškova kopirala v magistrski nalogi brez posledic
Prav tako velja izpostaviti, da smo bili v Sloveniji že priča podobni zgodbi, ko se je leta 2013 Alenka Bratušek soočala z obtožbami, da je ponaredila svojo magistrsko nalogo, zaradi česar ji je grozil odvzem magistrskega naziva. Vendar pa takrat glede tega skorajda ni bilo posledic ali kakšne velike afere v medijih. Na FDV je bil sprožen postopek ugotavljanja morebitnega plagiatorstva, saj je naj bi Bratuškova v svojo nalogo iz vladnih gradiv v celoti prepisala štiri strani brez navedbe vira. Po drugi strani naj bi navedla kar 16 virov, ki pa jih v nalogi sploh ni uporabila.
Nazadnje so komisija za presojo pogojev za odvzem znanstvenega naziva, kot tudi Milan Brglez, kasnejši predsednik DZ pod vlado Mira Cerarja in član SMC, torej ideološki tovariš Bratuškove, ki je bil takrat pooblaščena oseba za vodenje postopka, odločili, da da pogoji za odvzem znanstvenega naziva, kot jih predvideva Statut Univerze v Ljubljani, ne obstajajo. Šlo naj bi za to, da čeprav je Bratuškova dela drugih avtorjev navajala v nasprotju z danes uveljavljenimi načini citiranja, to “na podlagi kritičnega ovrednotenega zbranega gradiva in virov ni mogoče strokovno in znanstveno presoditi, da naloga v pomembnem delu ni rezultat njenega lastnega dela.”
Ker bi morebitna ugotovitev plagiatorstva in padec Alenke Bratušek takrat pomenil tudi padec leve vlade, je ostala afera Bratuškine magistrske naloge povsem brez posledic za njeno izobrazbo in kariero v politiki.
C. Š.