KPK opozarja na problematiko sprejemanja zakonodaje izven ustaljenega postopka, v času Golobove vlade, ki je skoraj polovico zakonov sprejela na tak način, ni bilo pritožb.
Vlada, državni zbor in državni svet so včeraj od Komisije za preprečevanje korupcije prejeli sistemska priporočila za večjo transparentnost zakonodajnega postopka, ki naj bi po besedah predsednice komisije Katarine Bervar Sternad vzpostavila bolj kakovostne, pregledne in odgovorne standarde in odpravljala korupcijska tveganja, za katerga KPK pravi, da jih je zaznala v več primerih pod različnimi vladami.
Rok za odziv na priporočila je tri mesece. Čeprav izpostavlja tudi primere iz prejšnjega mandata Roberta Goloba, je presenetljivo, da se je KPK odločila oglasiti ravno ob začetku delovanja vlade Janeza Janše in prvič izdati tovrstna priporočila, torej priporočila o bolj transparentnih postopkih zakonodaje.
Bervar Sternadova je izpostavila, da je bilo v več mandatih zaznati “izigravanje postopkov, pravil in samega namena.” Med primeri je navedla novelo stranke Resni.ca o zakonu o veterinarstvu, po njenih besedah “netransparentno” sprejemanje zakona o Skoku in demografskem skladu, sočasno opravljanje več funkcij predsednika državnega sveta Marka Lotriča, pa tudi Šutarjev zakon iz časa prejšnje vlade, ter prav tako iz časa Golobove vladavine, odločanje poslancev Gibanja Svoboda o področjih, ki so bila povezana z njihovimi prejšnjimi službami, kar bi lahko pomenilo navzkriž interesov. Med zakoni iz prejšnjega mandata je izpostavila tudi zakon o psihoterapiji.
Golobovi postavili standarde, ki pravne stroke niso motili
Kot je povedala namestnica predsednice KPK-ja Tina Divjak v oddaji Odmevi, je komisija zaskrbljena predvsem zaradi sprejemanja zakonov po skrajšanem postopku. Po njenih besedah tako ne pride do javna razprave, ker je obravnava krajša, pri njej in samem sprejemanju sodeluje manj ljudi, manj je tudi časa za razmislek. Po drugi strani je reden zakonodajni postopek oblikovan tako, da poslanci kot zakonodajalci lahko resnično premislijo ali zakon naslavlja prave probleme in opredeljuje ustrezne rešitve.
Vse lepo in prav. A treba se je vprašati zakaj se KPK oglaša ravno sedaj in daje na tnalo trenutno vlado, čeprav gre za prakse, ki jih je uveljavila predvsem Golobova vlada. Slednja je namreč v času svoje vladavine, torej v mandatu 2022-2026, sprejela kar 177 zakonov po skrajšanem, in 109 zakonov po nujnem postopku, medtem ko je bilo po rednem postopku sprejetih 305 zakonov. To pomeni, da je bilo kar 286 zakonov sprejetih izven rednega postopka, kar predstavlja skoraj polovico vseh sprejetih zakonov.
Vendar pa je takrat KPK molčala, nikakor pa ni izdajala nobenih priporočil v tem pogledu. Nepravilnosti ni ugotovilo niti ustavno sodišče. Nasprotno, edini, ki so na to opozarjali, so bili pravno poslanci SDS. Tako je poslanka Alenka Jeraj pred dobrim letom ob glasovanju, da se novela Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo obravnava po skrajšanem postopku, izpostavila slabe posledice tovrstnih praks. Kot je dejala, naj bi se takrat pod Golobom delalo vse “v ihti, na hitro, nepremišljeno, kar potem povzroča težave.” Prav tako je izpostavila, da želi takratna leva koalicija “o zakonih čim manj razprave in da jih čim prej spravi z mize, da ni niti dovolj časa za reakcijo vseh zainteresiranih”, zato, da bi se potem lahko hvalila, da je učinkovita.
Kljub temu, da KPK trdi, da so njeno priporočilo vladi “spodbudili številni primeri preko različnih vlad in vedno bolj netransparentno sprejemanje zakonov”, se je odločila oglasiti šele sedaj, kar odpira vprašanja o tem, če se za tovrstnimi kritičnimi poročili ne skrivaju tudi drugi interesi spodkopavanja vlade.
A. S.