Na 25. redni seji Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja je predsednica Anja Bah Žibert zaslišala dve priči: Roka Klemšeta, nekdanjega zunanjega sodelavca Mestne občine Ljubljana (MOL), in Simono Remih, zaposleno na Oddelku za ravnanje z nepremičninami MOL.
Zaslišanje je bilo osredotočeno na vlogo Špele Mazej, zaposlene na MOL, pri pridobivanju pogodb za služnosti in odkupe zemljišč, povezanih z gradnjo kanala C0, ter na domnevne nepravilnosti, vključno z obiski lastnikov zemljišč ob nedeljah – kar po mnenju predsednice Anje Bah Žibert ni skladno z njenimi delovnimi nalogami.
Kot prva priča je bil zaslišan Rok Klemše, ki je pojasnil, da je pri gradnji kanala C0 sodeloval prek zasebne družbe Terra In, d. o. o., ki je zdaj v stečaju. Družba je začela delo na projektu okoli leta 2011, Klemše pa je zadnja tri do štiri leta sodeloval z MOL v manjšem obsegu. Predsednica Bah Žibert je izpostavila nenavadno povezavo Klemšeta z dedovanjem družine Jernejc, kjer je bil naveden kot nasprotni udeleženec v postopku na Okrajnem sodišču v Grosupljem. Klemše je pojasnil, da je to ustaljena praksa pri nezaključenih dednih postopkih, kjer se preverja stanje postopka, a ni mogel natančno pojasniti, zakaj je bil vključen. Kasneje je bil iz sklepa izbrisan.
Bah Žibertova je nadalje izpraševala Klemšeta o njegovem sodelovanju s Špelo Mazej, ki je lastnikom zemljišč, vključno z družino Jernejc, dostavljala pogodbe, tudi ob nedeljah popoldne. Klemše je priznal, da je enkrat na prošnjo Mazejeve obiskal lastnike kot uslugo, a poudaril, da je šlo za enkraten dogodek in da ni bil seznanjen s podrobnostmi pogodb. Na vprašanje o morebitnih tveganjih puščanja kanala C0 je Klemše odgovoril, da je o tem bral le v medijih in ni sodeloval pri pridobivanju dovoljenj.
Franci Kepa, član komisije, je izrazil presenečenje nad Klemšetovimi nedeljskimi obiski, saj naj bi ti delovali kot oblika pritiska na lastnike. Klemše je vztrajal, da je šlo za enkraten dogodek in ne za njegovo običajno prakso.
Zakaj je Mazejeva lastnike zemljišč obiskala v nedeljo popoldan?
Simona Remih, vodja Oddelka za ravnanje z nepremičninami na MOL, je pojasnila vlogo Špele Mazej, ki je zaposlena kot analitik 6 na odseku za evidenco nepremičnin in zemljiškoknjižno urejanje. Bah Žibertova je izpostavila, da v opisu delovnih nalog Mazejeve ni navedeno sklepanje pogodb, zato je Remihovo vprašala, kako je mogoče, da je Mazejeva na terenu ponujala odškodninske pogodbe in soglasja za gradnjo, tudi ob nedeljah. Remihova je pojasnila, da so pogodbe tipske, vnaprej pregledane s strani pristojnih služb, Mazejeva pa je pomagala pri terenskem delu in prenosu dokumentov lastnikom zemljišč. Poudarila je timsko delo na MOL in medoddelčno sodelovanje, ni pa vedela, zakaj je Mazejeva obiske opravljala ob nedeljah, kar ni bilo evidentirano v delovnem času, kar pomeni kršitev delovne zakonodaje.
Bah Žibertova je izpostavila, da je Mazejeva prinesla pogodbo o odkupu namesto razlastitve za ključno parcelo, ki še vedno ovira projekt kanala C0. Remihova je zanikala, da bi šlo za nepravilnosti, in pojasnila, da so odškodnine ponujali zaradi hitrejšega postopka pridobivanja pravice gradnje. Omenila je, da zapisnikov sestankov, na katerih so se dogovarjali o teh nalogah, morda ni, saj so lahko bili sestanki neformalni.
Kritike in pomisleki komisije
Predsednica Bah Žibert je izrazila skrb o verodostojnosti postopkov, saj je Ustavno sodišče že opozorilo na neustavno prekategorizacijo zemljišč, povezanih s projektom. Prav tako je izpostavila povezavo med primerom Maximarketa, kjer je prišlo do okužbe vode, in potencialnimi tveganji kanala C0.
V nadaljevanju se je oglasil tudi poslanec Aleksander Reberšek (NSi), ki je bil do Remihove kritičen, češ da njena podpora gradnji kanala izhaja iz lojalnosti do MOL in župana Zorana Jankovića, ter opozoril na zdravstvena tveganja, povezana z morebitnim puščanjem kanala. Remihova je vztrajala, da podpira gradnjo, ker meni, da je Ljubljana to potrebuje. Lenart Žavbi iz Gibanja Svoboda se ni mogel zadržati, da Rebršku ne bi oporekal, češ da primer Maximarketa ni povezan s kanalom C0 in da ni dokazov o nepravilnostih MOL v tem primeru.
Bah Žibertova je vztrajala, da povezava med obema primeroma obstaja, saj je VOKA v primeru Maximarketa reagirala prepozno, kar kaže na pomanjkljivosti v upravljanju.
Zaslišanje je razkrilo dodatna vprašanja o postopkih pridobivanja služnosti in pogodb za gradnjo kanala C0, zlasti o vlogi Špele Mazej in nedeljskih obiskih lastnikov zemljišč. Komisija je izpostavila pomisleke o skladnosti postopkov z delovno zakonodajo, verodostojnosti dokumentacije in potencialnih tveganjih projekta za ljubljanski vodonosnik, kar bo verjetno tudi predmet nadaljnjih razprav.
A. H.