Pogosto rečemo, da je najuspešnejša stranka v zgodovini strankarske politike britanska Konservativna stranka. Zakaj je tako, se sprašujem, in zakaj se stranke na desnici v številnih drugih državah ne imenujejo konservativne.
Kolikor vem, je poleg Velike Britanije edina država Kanada, kjer se pomembna stranka imenuje Konservativna stranka. To pripisujem besedi “konservativizem”, ki jo levi politiki obsojajo in delajo neumne povezave s kraljevinami, premožnimi ljudmi in zakoreninjeno Cerkvijo. Filozofsko podporo konservatizmu dajeta svetovno znani filozof Edmund Burke in v sodobnem času sir Roger Scruton. Ta intelektualna podpora je namenjena konservatizmu kot ideji in filozofiji konservatizma, ne pa tudi ideologiji neke politične stranke.
Seveda večina desnih strank na svetu pooseblja številne filozofske pristope konservatizma, ne pa nujno vseh. Morda je o konservativizmu kot političnem modelu še najpodrobneje pisal Russell Kirk, ki ga bom v tem članku veliko citiral.
Poudarki Edmunda Burka
Prej omenjena slavna filozofa sta prišla do podobnih ugotovitev. Najbolj znana citata Edmunda Burka, ki po mojem mnenju najbolje opišeta konservatizem, sta:
“Družba je partnerstvo v vsej znanosti; partnerstvo v vsej umetnosti; partnerstvo v vsaki vrlini in v vsakem izpopolnjevanju. Ker se takšna partnerstva ne morejo končati v več generacijah, postanejo ne le partnerstva med živimi, temveč tudi partnerstva med mrtvimi in tistimi, ki se bodo šele rodili.“
In:
“Biti povezan s podrazdelki, imeti rad mali vod, ki mu v družbi pripadamo, je prvo načelo (tako imenovani zametek kalčka) naklonjenosti javnosti. Je prva stopnja v nizu, s katerim se približujemo ljubezni do naše države in človeštva.”
V prvem citatu nas Burke opozarja, da je družba povezana znotraj družin in skupnosti, v drugem pa, da najprej pripadamo majhnim skupinam, družini, ter potem samostojnim in neodvisnim organizacijam, klubom, Cerkvam in združenjem, ki niso pod nadzorom države, vendar spodbujajo ljubezen do države. Burke je tudi poudaril, da družbene tradicije pomenijo obliko znanja.
Poudarki Rogerja Scrutona
Sir Roger Scruton ponazarja filozofijo konservatizma takole:
“V očeh konservativca ljudje na ta svet prihajajo obremenjeni z obveznostmi in podvrženi institucijam in tradicijam, ki vsebujejo dragoceno dediščino modrosti, brez katere pa uresničevanje svobode lahko uničuje človekove pravice in svoboščine enako verjetno, kot jih lahko krepi.“
In:
“Pri konservatizmu gre za svobodo, da. Gre pa tudi za institucije in stališča, ki oblikujejo odgovornega državljana in zagotavljajo, da svoboda koristi nam vsem.“
In:
“Svoboda izvira iz nevidne roke, iz praks, ki tega ne načrtujejo, a utelešajo družbeno ustvarjeno znanje generacij.“
Scruton nas nenehno opozarja, da se v konservatizmu tradicije vzpostavljajo kot znanje in da živijo v institucijah, ki jim zaupamo in jih država ali monarh ne nadzorujeta. Opozarja nas tudi, da je dobre stvari mogoče zlahka uničiti, vendar pa jih ni mogoče zlahka ustvariti. Še posebej poudarja, da koristi, ki jih imamo od skupne povezanosti, vključujejo mir, svobodo, zakon, vljudnost, javnega duha, varnost lastnine in družinsko življenje.
Te temeljne ideje konservativcev, ki se revolucionarjem ne zdijo vznemirljive, družbo vendarle stabilizirajo, zaradi njih je bolj varna. In te ideje se razvijajo postopoma, ne nasilno.
Poudarki Russlla Kirka
Russell Kirk je, kot že omenjeno, veliko pisal o konservatizmu. Dve njegovi publikaciji, ki bosta zanimivi za konservativce, sta “Concise Guide to Conservatism” in “Ten Conservative Principles”. Iz slednje , ki jo lahko v celoti najdete na spletni strani The Russell Kirk Center, povzemam naslednja načela:
- Konservativec verjame, da obstaja trajen moralni red … človeška narava je konstanta in moralne resnice so trajne.
- Konservativec se drži običajev, navad in kontinuitete.
- Konservativci verjamejo v … načelo predpisovanja. Kirk pri tem misli na stvari, ki so bile vzpostavljene s pradavno rabo in ne z navodili vladnih organov. Konservativci verjamejo, da so sodobni ljudje palčki na ramenih velikanov in lahko vidijo dlje od svojih prednikov samo zaradi veličine tistih, ki so bili pred nami.
- Konservativci se ravnajo po načelu preudarnosti – bodi previden, »poglej, preden skočiš«.
- Konservativci so pozorni na načelo raznolikosti in so proti »zoževanju enotnosti in zamrznitvi egalitarnosti«.
- Konservativce trezni njihovo načelo nepopolnosti. »Nihče ni popoln«.
- Konservativci so prepričani, da sta svoboda in lastnina tesno povezani.
- Konservativci podpirajo prostovoljne skupnosti, saj nasprotujejo neprostovoljnemu kolektivizmu.
- Konservativec zaznava potrebo po razumnih omejitvah moči in človeških strasti.
- Razmišljajoči konservativec razume, da močna družba mora prepoznati in uskladiti trajnost in spremembe.
Kirk je svoja stališča strnil v teh deset načel, bralci pa so vabljeni, da preberejo pojasnila, ki jih podaja v publikaciji “Concise Guide to Conservatism”. Kot se bo strinjala večina konservativcev, konservativizem ni ideologija in tudi ni nekakšna sveta knjiga. Strinjali se boste tudi, da ne obstaja nekakšen vzorčni model konservativca, toda obstaja stanje duha, ki je zelo človeško utemeljeno in gleda na civilni red in družbo skozi že zdavnaj uveljavljena čustva. Konservatizem vidi trajne stvari kot pomirjujoče, a se tudi zaveda, kot je dejal Burke, da so “spremembe sredstvo za naše ohranjanje”. Konservativec ve, da smo vsi posamezniki in da to mora biti temelj varne in zrele družbe.
Uspeh konservatizma v politiki izhaja iz njegovih osnov, iz tega, da smo v stabilni družbi sposobni sprejemati različna mnenja. Utemeljen je na človeškosti, verjame v zdravo pamet in pragmatizem in ni utemeljen na dogmi, katere rezultate vsi poznamo, zato je dolgotrajno uspešen.
Keith Miles