Ko je konec meseca predsednik vlade Robert Golob ob prvi obletnici vlade nagovoril ljudstvo, je med drugim dejal, da je koalicija podpisala odredbo za spremljanje cen hrane in proizvodov po celotni prehranski verigi. Podlaga za Golobovo razmišljanje je desetletja stara zgodba, da se cene Radenske, Laškega in Union piva ali pa Fructalovih sokov in Gorenjevih gospodinjskih aparatov narejenih v Sloveniji v trgovinah po Italiji ali Avstriji nižje kot doma. “Ker lahko vidimo, da so se cene hrane v Evropi ustavile, pri nas pa ne, smo danes podpisali odredbo za spremljanje cen, ukrep bo veljal šest mesecev, cene pa bomo spremljali po celotni verigi in ugotovili, kdo ima oderuške marže in kuje dobičke na račun ljudi. Ugotovili smo, da cene ne sledijo evropskim trendom, in tega ne bomo dopustili,” je dejal Golob.
Gospodarstvo ne deli vladnega pogleda
Z vprašanji, kdo je torej vojni dobičkar pri inflaciji cen hrane, kdo ima astronomske marže, kdo naj bi izkoriščal svoj položaj in slovenskemu kupcu neupravičeno zaračunaval višje cene in zakaj so nekatere cene enakih izdelkov v trgovinah v Italiji nižje od tistih pri slovenskih trgovcih, se bo po novem ukvarjala vlada. “To se mi zdi na nek način otročje,” je prepričan nekdanji minister in profesor ekonomije Maks Tajnikar. Nadziranje cen s strani vlade bi se mu zdelo smiselno le v primeru, če bi vlada poskušala izravnati kratkoročna nihanja cen. “Namera vlade, da bodo cene spremljali pol leta, pa lahko povzroči kopico negativnih učinkov. To velja še posebej, če se zavedamo, zakaj imamo pri nas nekaj višje cene, zlasti hrane,” je povedal Tajnikar, ki je dejal, da oderuških marž sploh ni in da so cene hrane in pijače v slovenskih trgovinah ponorele tudi zaradi neučinkovitih energetskih ukrepov v preteklosti in posledično višje inflacije kot jo imamo v Sloveniji v primerjavi z EU. Da je visoka cena energentov in surovin glavni razlog za višanje cen, je dejal predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in predsednik uprave Pivke Janez Rebec. “Moramo vedeti, da so cene nekaterih surovin lani zrastle tudi za sto odstotkov in da smi imeli izzive z energijo,” je povedal prvi mož Pivke. Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka, je kritičen do poteze vlade in meni, da to sploh ni naloga države. “Naloga države je, da poseže, kadar pride do ekstremnih dogodkov, ki ogrožajo varnost ali pa oskrbo prebivalstva,” je o novi vladni potezi povedal Šimonka.
Ko boste naslednjič opazili razpravo o cenah, se vprašajte zakaj je v Trstu cena kave v vseh lokalih nižja od cen te iste kave v Kopru?
V nedavni razpravi na nacionalni televiziji je bil najboljši sosed izpostavljen kot glavni vojni dobičkar v prehranjevalni verigi. A glede na strokovne poglede ekonomistov in gospodarstvenikov trgovske marže niso glavni ali edini razlog. Konec koncev je v Trstu ali Gorici in drugih zamejskih mestih v Italiji bistveno cenejša tudi kava istega proizvajalca kot v Kopru ali Ljubljani, cenejše so tudi gostinske storitve ali pa stanovanja, ob tem, da je povprečna plača v Italiji višja kot v Sloveniji. Maks Tajnikar, nekdanji gospodarski minister razloge za visoke cene izdelkov na policah trgovcev vidi tudi v majhnosti slovenske živilsko-predelovalne industrije pa tudi trgovine, ki ni konkurenčna velikim evropskim obratom. “Poglejte, koliko trgovin je okoli nas, vsi imajo svoje lastne dobavne mreže. In seveda, moramo se zavedati tudi tega, da so morda ljudje v tem času nehali kupovati stanovanja in avtomobile, kar je bil trend zadnjih dveh let, zaradi česa se je to presežno povpraševanje preselilo na področje hrane,” je še pojasnil. Če se v Sloveniji zmrdujemo nad visokimi cenami, pa smo po drugi strani vedno bolj mikavna “šoping” destinacija za Hrvate pa tudi že Madžare, ki vse pogosto obiskujejo trgovine v Sloveniji, ker so cene v Sloveniji nižje od tistih pri njih doma.
Andrej Žitnik