Zakaj je v Sloveniji osem tisoč mladih učiteljev brez zaposlitve

Datum:

V Sloveniji so mnenja o šolstvu različna, medtem ko zasebno šolstvo še prav posebno buri duhove. Nekdanji minister za izobraževanje Jernej Pikalo ne nasprotuje zasebnim šolam, a dodaja, da “če kdo hoče imeti kaj posebnega, naj za to tudi plača”. Na drugi strani pa nekdanja državna sekretarka Mojca Škrinjar argumentira, da je zasebno šolstvo za državo cenejše, da program potrdi isti strokovni svet kot javnega, o rezultatih pa je povedala, da “so odlični, so vrhunski, so na vrhu”.

Cilj mora biti enak, pot do njega pa je v izobraževalnem procesu lahko različna, se strinjata nekdanji minister Jernej Pikalo in nekdanja državna sekretarka Mojca Škrinjar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Škrinjarjeva opozarja, da imajo “mladi, ki vstopajo na trg dela, premalo praktičnih kompetenc,” medtem ko je Pikalo prepričan, da je “ključ do rešitve v sodelovanju delodajalcev in izobraževalnega sistema”.

Pikalo in Škrinjarjeva za več domoljubja
Nekdanji minister in državna sekretarka za izobraževanja, iz leve in desne vlade, se strinjata, da bi slovensko šolstvo moralo bolj poglobljeno obravnavati domoljubne teme, ob tem pa več časa nameniti tudi področju slovenske zgodovine, zlasti obdobju osamosvojitve.

“To je krona naše zgodovine. Imamo lastno državo in na to moramo biti ponosni. Domoljubje ni le znanje, je tudi čustvo. In ta čustva moramo negovati tudi v šoli. To ljubezen do domovine,” je povedla Škrinjarjeva, medtem ko je Pikalo dodal: “Patriotizem je pozitivno čustvo, je nekaj, kar bi tudi v tej državi morali vzgajati.  Je pa odvisno, kako ga dojemamo in kaj pod to smatramo. Gre tudi za ljubezen do demokracije.”

Velika slovenska dilema: Zasebno ali javno šolstvo?
Zasebnega šolstva je v Sloveniji zelo malo, po mnenju mnogih občutno premalo. “Zgolj šest gimnazij in dve oziroma tri osnovne šole,” je po mnenju Škrinjarjeve zaskrbljujoče stanje, saj zasebno šolstvo prinaša obogatitev za šolski sistem. Da ima zasebno šolstvo dodano vrednost in vpliv na konkurenčnost javnega šolstva, se strinja tudi Pikalo.

Nekdanji minister za izobraževanje Jernej Pikalo: “Strinjam se, da je zasebna pobuda in šolstvo dobro tudi za javno šolstvo. Sem za to, da se ustanavljajo zasebne šole, a za zasebni denar. Javna šola je za vse, če pa kdo hoče imeti kaj posebnega, naj za to tudi plača.”

Škrinjarjeva poudarja, da je zasebno šolstvo za državo cenejše, saj stavbo in še številne ostale stroške plačuje ustanovitelj sam. Zasebno osnovno šolstvo pa se že več kot leto dni po odločbi Ustavnega soidšča RS še vedno ne financira 100-odstotno. Ob tem pa Škrinjarjeva še pojasnjuje, da tudi 100-odstotno financiranje zasebnega šolstva v realnosti pomeni zgolj okoli 70 odstotkov in obsega sredstva za plače zaposlenih, medtem ko ostale stroške, ne glede na vse, nosi ustanovitelj.

Nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Mojca Škrinjar: “Rezultati na zasebnih šolah so odlični, so vrhunski, so na vrhu. Vsi otroci imajo pravico dobiti svoj kos pogače, da se izobrazijo. Tudi na zasebnih šolah gre za program, ki ga potrdi isti strokovni svet kot javni program.”

V šolstvu moramo gledati 20 let naprej
Nekdanji minister poudarja, da v šolstvu ne potrebujemo revolucije, ampak vztrajne reforme. “Vlagati moramo, danes v otroke, jutri v odrasle, zato je potrebno gledati za 20 let naprej,” je povedal Pikalo.

Jernej Pikalo: “Vsak dan se trudim, da v predavalnici dam tisto najboljše. Poskušam dati navdih, to se mi zdi pomembno tudi za kasneje v življenju, kajti znanje se nenehno spreminja, zato je do znanja potrebno imeti pozitiven odnos. Naučiti se je treba učiti.”

“Dokler ne bo priložnosti na gospodarskem področju, se ne bomo izognili begu možganov,” je izpostavila nekdanja državna sekretarka, ki dodaja, da imamo trenutno brezposelnih okoli osem tisoč mladih učiteljev. “Namen izobraževanja je, da se mladi vključijo v družbeno udejstvovanje,” je še dodala Škrinjarjeva.

Mojca Škrinjar: “Potrebno je spremeniti pogled na odličnost. V šolstvu ne gre zgolj za standarde, ampak da se posameznika pripelje do mej njegovih sposobnosti in še naprej. Stati ob strani, biti v oporo in hkrati biti zahteven, ob tem pa mora biti v našem fokusu otrok, učenec, dijak, študent, pa tudi učitelj.”

Jure Ferjan

Sorodno

Zadnji prispevki

Ko niti kolesarjem ni več do plesa

Ljudem ni več do plesa. Niti tistim, ki so...

Ujeli migranta, ki je večkrat okradel mimoidoče v centru Ljubljane

Na PU Ljubljana so bili v soboto okoli 5....

V Teharjah je potekala spominska slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja in pobojev

Danes je v Teharjah potekala spominska slovesnost za žrtve...

Želijo nas prepričati, da zgornja slika predstavlja smrt, spodnja življenje; “RTV, zakaj lažete?”

Mediji so ponovno popolnoma napačno prikazali Pohod za življenje,...