Potem ko je mednarodna organizacija Transparency International objavila podatek, da je Slovenija v indeksu zaznave korupcije za leto 2021 nazadovala za tri točke in je s tem padla s 35. na 41. mesto, so se kritično oglasili na Komisiji za preprečevanje korupcije, ki jo je včasih vodil Drago Kos, danes pa Robert Šumi. Zatrdili so, da jih slabša ocena Slovenije ne preseneča in dodali naslednje: “Najslabši rezultat po letu 2013 odraža to, na kar na Komisiji že ves čas opozarjamo: da je razkorak med teorijo in prakso v preprečevanju korupcije prevelik.” Ob tem pa so se v svoji izjavi dotaknili še supervolilnega leta in dodali, da ta predstavlja priložnost za vse, ki bodo krojili slovenski politični prostor, da besede prenesejo v dejanja. Kot da bi želeli na nek način nakazati, da je prava oseba za izboljšanje stanja izbranec tranzicijske levice. Je pa Šumi zaščitil Tomaža Vesela in njegov milijonski popoldanski zaslužek. Marsikomu se tako upravičeno zdi, da je Šumi le del globoke države, ki ji ni v resnici mar za izkoreninjenje korupcije, ki se v veliki meri bohoti med posebnimi izbranci. Še posebej zato, ker je Požareport pred leti razkril, da je bil Šumi sekretar društva Integriteta, torej predhodnice Transparency International Slovenia. Šumi je za naš portal potrdil, da je opravljal funkcijo generalnega sekretarja društva ter nekatere druge funkcije v društvu, zanika pa, da bi se s Kosom poznal zasebno. Kot pravi ga je v dosedanjem življenju na različnih dogodkih srečal zgolj nekajkrat.
KPK poudarja, da je pomemben dejavnik vzpostavitve ustreznih etičnih in moralnih standardov družbe vodenje z zgledom – kakršna bo oblast, takšno bo delovanje celotne družbe. “Dokler bo integriteta pri nas razumljena zgolj kot nadstandard, ne moremo pričakovati napredka,” poudarjajo in glede supervolilnega leta, ki je pred nami, dodajajo, da ta predstavlja priložnost za vse, ki bodo krojili slovenski politični prostor, “da besede prenesejo v dejanja, s svojim delovanjem drugim predstavljajo zgled ter prispevajo h krepitvi integritete, odgovornosti in transparentnosti.” To je po njihovih besedah predpogoj zakonitega, strokovnega in etičnega delovanja javnega sektorja pa tudi skupnosti na splošno. “Le tako lahko gradimo boljšo družbo in približamo razvoj Slovenije državam, ki jih imamo za zgled in so tudi v CPI 2021 pred nami; v Evropi so najboljše Finska, Danska, Švedska in Norveška, med prvo deseterico sveta je tudi Nemčija, pred nami pa je tudi Avstrija, kjer se je lani pokazalo, kaj integriteta v politiki pomeni v praksi. Integriteta mora postati standard tudi pri nas, saj si Slovenija to zasluži,” poudarjajo v svoji izjavi.
Šumi v primeru Vesela težav ni videl
“Tu smo, da omejujemo korupcijo, krepimo pravno državo ter integriteto in transparentnost delovanja družbe. Ustavnost, nepristranskost in etika so temelji našega dela, naša zaveza pa stanje v družbi izboljšati in ne samo preprečiti njegovo poslabšanje,” navajajo pri KPK glede svojega poslanstva. Zanimivo pa je, kako se jim denimo v praksi ni zdelo prav nič sporno v primeru dobičkonosnega popoldanskega dela na mednarodni nogometni zvezi (Fifa) predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela. Vse to je namreč pokril z odločitvijo predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi, ko so razglasili, da z Veselovim dodatnim delom na Fifi ni nič narobe.
Seveda pa je zgodba povsem drugačna, ko ne gre za njihove. Ko je denimo odvetnik Franci Matoz postal predsednik izvršnih direktorjev na DUTB, je tranzicijsko omrežje naredilo paniko in KPK je zagnal svoje kolesje z namenom, da preverijo okoliščine imenovanj neizvršnih direktorjev oziroma članov upravnega odbora DUTB. Če je za nekatere moteč Matoz, pa v preteklih letih ni nikogar motilo članstvo predsednika paradržavne Modre zavarovalnice Boruta Jamnika v nadzornih svetih enega najvplivnejših gospodarstvenikov tranzicijskega omrežja.
Več kot očitno je, da si marsikdo želi, da bi prišlo do spremembe oblasti. Kot smo vajeni, se tedaj, ko je na oblasti leva opcija, stanje čudežno izboljša, kar se tudi sporoča prek osrednjih medijev, ki so blizu tranzicijski levici. Kot smo že razkrili, ima pri zavajanju javnosti veliko vlogo podružnica Transparency International Slovenia, ki v glavnem združuje prvorazredno rdečo elito in je tudi sedaj zaslužna za takšno uvrstitev Slovenije na lestvici. Zgovoren je podatek, da je njeno predhodnico (društvo Integriteta) ustanovil operativec vseh političnih afer Drago Kos, ki je bil sicer prvi predsednik KPK.
Robert Šumi je bil sekretar Kosovega društva Integriteta
Spomnimo. To, da je nekdanji agent oziroma realizator velikega poka iz afere Patria Drago Kos tisti, ki je neformalni predsednik društva Integriteta, je sicer pred časom razkril portal Požareport. “Drago Kos je Društvo Integriteta ustanovil 4. novembra 2008, vodenje društva je prevzela Simona Habič poleg Sandre Blagojević, nekdanje uradnice Komisije za preprečevanje korupcije (je prav tako članica Društva Integriteta), še ena seksapilna Kosova sodelavka, čeprav v resnici društvo vodi Drago Kos.”. Omenjene navedbe pa sicer potrjuje tudi faksimile ustanovitve društva Integriteta, ki se je nato preimenovalo v Transparency International Slovenia – Društvo Integriteta (nedavno smo ga razkrili tudi na našem portalu). Med ustanovnimi člani društva Integriteta je Požar omenjal tudi nekdanjega evropskega poslanca Igorja Šoltesa, sicer vnuka Edvarda Kardelja, ki je članstvo v tem društvu najprej zanikal, češ da je član le enega društva, in sicer Društva pravnikov Slovenije. Požar navaja, da je sicer povsem možno, da Šoltes ni bil nikdar član tega društva, je pa po Požarjevi raziskavi leta 2012 definitivno vsaj soustanovitelj. V vlogi sekretarja pa je omenil tudi takratnega uslužbenca Generalne policijske uprave Roberta Šumija, ki trenutno zaseda vrh KPK.
Kot lahko vidimo, nastopa v celotni zadevi zanimiva skupina posameznikov na kupu, ki je še posebej aktivna, ko na oblasti niso njihovi. Ko pa se situacija obrne, je zgodba seveda povsem drugačna. Nič čudnega, da je korupciji tako težko stopiti na prste.
Sara Kovač