Levice se je polastila kolektivna paranoja. V noveli zakona o parlamentarni preiskavi so prepoznali ustanovitev politične policije, med členi zakona pa določilo, ki bi parlamentarnim preiskovalnim komisijam omogočilo dostop do občutljivih podatkov novinarjev, aktivistov in drugih. Njihova kampanja na las spominja na referendum o vodah, kjer so prav tako med ljudmi zagnali paniko. Zadevo je za naš medij komentiral dr. Andrej Drapal.
Spomnimo, Državni zbor je konec maja sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki so jo predlagale koalicijske stranke SDS, NSi, SLS in Fokus, podprli pa še koalicijski Demokrati in opozicijska Resnica. Ključna sprememba, ki jo novela prinaša, je omejitev izpodbijanja akta o ustanovitvi preiskovalne komisije pred ustavnim sodiščem.
To možnost je uvedla koalicija v času vlade Roberta Goloba na predlog nekdanje predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Kritiki novele so koaliciji očitali, da je “varovalko” uvedla zato, da bi se s pomočjo ustavnega sodišča izognila neprijetnim parlamentarnim preiskavam, pri čemer je ustavno sodišče popolnjeno z ideološko (levo) profiliranimi sodniki. To bi lahko zaustavilo ustanovitev preiskovalne komisije, s tem pa tudi preiskavo politične odgovornosti. Prišla je nova vlada, ki je, prosto po poslancu SDS Žanu Mahniču, novelo vrnila v staro obliko, preden so vanjo posegli svobodnjaki. Predlagatelji zadnje novele so namreč menili, da je ureditev, sprejeta v prejšnjem sklicu Državnega zbora, prekomerno in nesorazmerno posegala v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta, to pa bi vodilo v zamude ali celo blokade začetka preiskav.
Ključne spremembe novele se nanašajo, poleg tega, da bosta lahko presojo akta o ustanovitvi preiskovalne komisije zahtevala le Sodni svet ali generalni državni tožilec, še na kadrovsko popolnjevanje komisije, uvedbo sodnega varstva v primeru domnevne kršitve človekovih pravic in tudi na to, da se preiskovalne komisije ne more ustanoviti o zadevi, o kateri so pretekle preiskovalne komisije že sprejele končno poročilo.
To je vse.
Politična levica je nato mobilizirala vse svoje centre moči, torej nevladnike, medije, sindikaliste in politične stranke, ki sedaj širijo, da se ustanavlja politična policija. Odziv se že na prvi pogled zdi nenavaden, predimenzioniran. In zakaj tako očitna laž? Za komentar smo povprašali filozofa, publicista in podjetnika dr. Andreja Drapala.
Drapal: To je bleda senca tega, kar bomo še videli
Drapala smo povprašali, zakaj se je levica lotila tovrstne (lažnive) kampanje. Kot pravi, je “odgovor zelo preprost”.
“To, kar se dogaja v zvezi s to kampanjo, je bleda senca zarje tega, kar se bo šele dogajalo. Dogajanje je predvidljivo in dokler bo samo to, bo še vse v redu. Bojim se namreč še hujših zadev,” je povedal.
K temu je dodal, da pri kampanji zbiranja podpisov in razpisu morebitnega referenduma ne gre za vsebino novele, pač pa za privilegije tranzicijske levice, ki jih vlada Janeza Janše ogroža. Pod vprašajem je namreč “mreža”, ki jo je levica gradila v zadnjih 30 letih. Zaradi tega pravi, da “domišljija ni dovolj močna, da bi si domislila vseh zadev, ki se bodo šele dogajale”.
“Ne gre za politični boj, gre izključno za branjenje obstoječih privilegijev, nekateri se bojijo kazenskih ovadb, drugi se bojijo, da bodo morali začeti delati,” je povedal.
Politična kampanja, ki so si jo zastavili, močno spominja na kampanjo, ki so jo zagnali ob referendumu o vodah, ki je potekal med zadnjo vlado Janeza Janše. Tudi tedaj so namreč javni prostor poplavljali z lažmi in zavajanji glede vsebine zakona.
“Seveda, spominja vsebinsko, ampak v tistem primeru je šlo res za politično kampanjo, ki je aktivirala množice, a je bila drugačna. Navsezadnje je bilo tudi obdobje drugačno,” pove. Pravi, da so se nasprotniki trenutne vlade začeli zavedati, da vlada z rezi v obstoječe privilegije misli resno in da bodo ti globlji, kot so bili denimo med prejšnjo Janševo vlado.
Bodo šli državljani še enkrat na led, tako kot pri referendumu o vodah, če bo levici uspelo zbrati dovolj podpisov za referendum o “politični policiji”? Sogovornik odvrne, da bo to vprašanje ostalo aktualno šele v primeru, da bodo uspeli zbrati potrebne podpise.
Ž. K.