Potem ko na strani opozicije nismo bili priča pretiranemu entuziazmu, da bi se uvedlo obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge, najnovejše poročilo Agencije Evropske unije za droge kaže, da so se nekatera slovenska mesta znašla med mesti Evropske unije, kjer je bil zaznan največji porast ostankov kokaina v odpadnih vodah.
V drugi polovici maja je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Nedeljkom Todorovićem iz vrst stranke Resni.ca vložila zakon o obveznem testiranju poslancev, ministrov, predsednika vlade in državnih sekretarjev na prepovedane droge. Skladno s predlogom bi se “testiranje izvajalo na podlagi naključnega računalniškega žreba štirikrat letno, pri čemer bi bilo v vsakem krogu izbranih 10 odstotkov vseh funkcionarjev”. Največ dvakrat v koledarskem letu bi se posameznika lahko izžrebalo.
Na podlagi ostankov kokaina v odpadnih vodah Agencija Evropske unije za droge (EUDA) ugotavlja, kje je uporaba najbolj razširjena. Špansko mesto Lleida, ki se nahaja na zahodu Katalonije, se je znašlo na vrhu lestvice na celini s povprečno 1405 mg kokaina na 1000 prebivalcev. Antwerpen v Belgiji se je uvrstil na drugo mesto in španska Granada na tretje mesto. V prvo šesterico se uvrščajo še Amsterdam, belgijski Liège in prestolnica Evropske unije Bruselj. Poleg španskega mesta Santiago de Compostela se v prvo deseterico uvrščajo še avstrijsko smučarsko mesto Kufstein, Barcelona in belgijsko mesto Namur.
V Velenju, Domžalah in Kamniku je zabeležen viden porast
Iz analize odpadnih voda je mogoče ravno tako priti do podatka, kje se uporaba kokaina najhitreje povečuje. Zdi se, da Španija trenutno predstavlja glavno žarišče. Španski mesti Barcelona in Lleida sta zabeležili največji porast v Evropi tako v odstotkih kot v absolutnem smislu. Drugod je Slovenija zabeležila strmo povečanje v absolutnem smislu, zlasti v okolici Velenja, Domžal in Kamnika. Uporaba kokaina se je vidno povečala tudi v naslednjih danskih mestih: Esbjerg, Aalborg in Kopenhagen.
Agencija Evropske unije za droge je izvedla tudi anketo, v kateri so evropske državljane vprašali, ali so v 12 mesecih pred objavo študije uživali kokain. Tukaj se je slika nekoliko spremenila. Najvišje stopnje uživanja kokaina so se pokazale na Norveškem in na Nizozemskem. Vsaj 2,9 odstotka odraslih v teh državah je v zadnjih 12 mesecih pred objavo študije uživalo kokain. Sledile so Francija z 2,7 odstotka, Španija z 2,5 odstotka in Irska z 2,4 odstotka.
Stopnje so po poročanju medija Euronews višje tudi med mlajšimi, starimi med 15 in 34 let. Norveška s 5,6 odstotka in Nizozemska s 5,3 odstotka sta bili ponovno na vrhu, sledila pa jima je Irska s 5 odstotki.
Najnovejši podatki Agencije Evropske unije za droge kažejo, da je Španija samo v letu 2024 poročala o največji količini zaseženega kokaina, in sicer so zasegli kar 124 ton. Francija je bila druga s 53,5 tonami, kar je največ do sedaj v zgodovini te države. Zasežene količine so se znatno zmanjšale v Belgiji (za 64 odstotkov), Nemčiji (za 45 odstotkov) in na Nizozemskem (za 36 odstotkov).
Čeprav se je skupna količina kokaina, ki so jo zasegle članice EU, leta 2024 zmanjšala, se je število posameznih akcij dejansko povečalo na 97 tisoč, kar po navedbah agencije kaže na spremembo poti in metod prekupčevanja, ne pa na zmanjšanje količin, poslanih v Evropo.
Prekupčevalci z drogo si vse pogosteje pomagajo s prevozi na morju
Za prekupčevanje z drogo vse pogosteje uporabljajo manjša pristanišča in prevoze na morju z različnimi plovili, polpodmornicami s posadko in brez posadke. S pridom pa uporabljajo tudi drone ter izvajajo kompleksno fizično in kemično prikrivanje. Po vsej Evropi zadnjo fazo dostave pogosto opravljajo manjši čolni, ki pristanejo na oddaljenih obalnih območjih Portugalske in Španije. Z uporabo plaž ali majhnih marin se izognejo odkritju. Aprila lani je bila sicer v okviru obsežne operacije, ki jo je koordiniral Europol, odkrita glavna pot za tihotapljenje drog čez ocean, znana kot Atlantska kokainska avtocesta.
Najnovejši podatki, ki kažejo na zaskrbljujoč porast uporabe kokaina v nekaterih slovenskih mestih, bodo morda spodbudili k podpori zakonskega predloga stranke Resni.ca tudi nekatere tiste iz vrst opozicije, ki menijo, da tovrstnega testiranja ne potrebujemo uvajati.
A. H.