Nataša Pirc Musar lahko na seznam kadrov, ki jih je kot predsednica države predlagala državnemu zboru doda še nesojeno varuhinjo človekovih pravic Dijano Možino Zupanc. Ta bi morala včeraj zbrati 60 glasov, zbrala jih je le 53.
Možina Zupanc je prejela podporo koalicijskih strank, ki so na mizo prinesle 50 glasov, zanjo pa sta glasovala tudi poslanca narodnih skupnosti in nepovezani poslanec Dejan Kaloh. Podporo sta ji odtegnili opozicijski SDS in NSi. Proti je glasovalo pet poslancev NSI in poslanec SDS Andrej Kosi. Vzdržani so bili štirje poslanci iz SDS, NSi in nepovezani poslanci.
“Obžalujem, da je Državni zbor zavrnil predlog za imenovanje dr. Dijane Možina Zupanc za varuhinjo človekovih pravic. Spoštujem voljo poslank in poslancev in se zahvaljujem tistim, ki so predlog podprli. Nadaljnje iskanje novega kandidata ali kandidatke bo zahtevno,” je ob izidu glasovanja na družbenem omrežju X zapisala predsednica države.
Zahtevno pa ne bo zgolj iskanje novega kandidata za varuha človekovih pravic, temveč tudi kandidata za guvernerja Banke Slovenije in dveh ustavnih sodnikov. Naloga bo očitno res precej zahtevna, saj je Pirc Musarjeva začela o sebi govoriti v tretji osebi. “Karavana gre dalje, predsednica se bo potrudila, pričakujem pa tudi odgovornost tistih, ki na koncu pritisnejo na gumb,” je povedala. Iskanje guvernerja Banke Slovenije je po njenih besedah zelo podobno kot iskanje “varuha”.
Hkrati je posvarila predstavnike oblasti, da je oblast minljiva, da bo težavna, pa je zažugala njihovim morebitnim naslednikom. “Naj se politika, ki je sedaj na oblasti, zaveda, da bodo volitve kmalu. Politika, ki morda misli, da bo prišla za njimi, pa naj se tudi zaveda, da verjetno ne bo čisto nič lažje, kot je danes,” je dejala.
Serijsko zavračanje predsedničinih kandidatov
Kako velik problem ima Pirc Musarjeva z imenovanjem kandidatov na visoke državne funkcije, razkrije dolg seznam neuspehov. Maja lansko leto so propadli skoraj vsi njeni kandidati za člane Sodnega sveta. Predlagala je Marka Novaka, Tanjo Bohl (Bohlova je bila izvoljena v kasnejših glasovanjih), Rajka Pirnata in Valterja Vindiša. Kandidatura je uspela le Novaku. Novembra 2024 je hotela za guvernerja Banke Slovenije ustoličiti Antona Ropa, ki mu prav tako ni uspelo. Prejel je zgolj 24 od potrebnih 46 glasov. Marca letos je propadla tudi kandidatura Katarine Bervar Sternad, sicer levičarske nevladnice, za varuhinjo človekovih pravic. In kot že rečeno, sedaj je propadla tudi kandidatura Dijane Možine Zupanc, po isti poti pa gre tudi Simon Savšek, še en nesojeni predsedničin kandidat za guvernerja Banke Slovenije. Koalicija namreč vztraja pri svoji kandidatki Saši Jazbec. Pred njo pa je še zahtevno imenovanje vseh novih ustavnih sodnikov.
Kje se lomi? Poslanec SDS Andrej Poglajen razloge za njene neuspehe vidi v njeni nepripravljenosti poiskati kandidate, ki bi presegali politične ločnice, del neuspehov pa pripisuje tudi trenjem med njo in izvršilno oblastjo.
“Predsednici se lomi, ker pri izbiri kandidatov ne išče konsenza v zadostni meri. Odloča se brez kakršnega koli resnejšega oz. bolj poglobljenega usklajevanja s poslanskimi skupinami,” pove poslanec SDS. Glede trenj znotraj levega tabora pa pravi, da obe strani vztrajata pri svojem, brez prostora za kompromis. Tako kot predsednica države meni, da se bo ta trend še stopnjeval. Pred nami je namreč še imenovanje ustavnih sodnikov. Izpostavlja, da je trenutna sestava ustavnega sodišča izrazito levo usmerjena, da tam vlada, s svetlimi izjemami, svetovnonazorsko in pravno enoumje. “Kot vidimo, predsednica države ni naklonjena temu, da bi vsaj malo izenačili moči.”
Spomni, da je njenemu predhodniku Borutu Pahorju šla ta naloga veliko bolje od rok. “Nekako je znal najti prave osebe, ki so segle čez politični pol, tega pa Pirc Musarjeva očitno ni pripravljena storiti oz. se malce bolj poglobiti v imenovanje kadrov, ki bi lahko imeli širšo podporo,” zaključi.
Jeretič izpostavlja politični amaterizem
Za komentar pa smo prosili tudi političnega analitika Sebastajana Jeretiča: “Prvi problem je generalno stanje duha v slovenski politiki. Ta histerična polarizacija otežuje tista imenovanja, kjer je potrebno iskati širši konsenz. Ker je a priori toliko težje najti kandidata, ki bi dobil široko podporo. To se mi zdi prvi dejavnik. Drugi dejavnik je, da v slovenski politiki prevladuje amaterstvo in da je skrb za državo in državništvo na zadnjem mestu večine akterjev današnje slovenske politike, tako je tudi to dejavnik, ki otežuje iskanje rešitev. Tretja stvar pa je tudi v tem, da nimamo več velikih avtoritet na vseh področjih delovanja, prav tako zaradi stanja duha in zaradi naraščanja polarizacije. Zaradi tega se tudi dobri kadri nočejo vključevati v procese imenovanj in je že zaradi tega kadrovski bazen siromašen,” pojasni.
Na vprašanje, zakaj je Pahorju uspevalo poiskati ustrezne kandidate, Pirc Musarjevi pa ne, odgovarja: “Ključni dejavnik je, da njen predhodnik ni bil amater, ampak eden največjih profesionalcev in državnikov v zadnjih tridesetih letih.” Navede zgolj en primer, ko se mu zdi predsedničino vztrajanje smiselno, in sicer primer Saše Jazbec, ki se poteguje za mesto guvernerke Banke Slovenije. Spomnimo, ta ima podporo koalicije, ne pa tudi Pirc Musarjeve, ki izpostavlja njeno neprimernost zaradi potencialnega navzkrižja interesov.
Žiga Korsika