S 1. oktobrom v veljavo stopa akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, ki bo imel močan vpliv na gospodinjstva in poslovne odjemalce električne energije. A pri Financah opozarjajo, da “nov sistem omrežnin ne sme začeti veljati!”. Kot poudarjajo, obstaja dvom o izmerjenih podatkih.
Skladno z novim sistemom bo omrežnina, ki predstavlja strošek uporabe električnega omrežja, postala pomembnejši del položnice. Ne bo pa pomembno zgolj to, koliko električne energije uporabniki porabijo, temveč zlasti to, koliko naprav se bo uporabljalo hkrati in koliko električne moči bo omrežje preneslo v določenih časovnih intervalih. “A tega, koliko moči bodo porabljale, nikjer ne bomo mogli preveriti v realnem času,” medtem opozarjajo pri največjem slovenskem spletnem mediju za poslovno javnost.
Odgovornost na Agenciji za energijo in njeni direktorici
Medtem ko direktorica Agencije za energijo Duška Godina na vprašanje, “ali je za uveljavitev novega, veliko bolj zapletenega sistema izračunavanja omrežnine tehnično vse pripravljeno”, odgovarja, da verjamejo, da bo šlo pri prehodu brez večjih težav, in dodaja, da “trenutni način obračunavanja omrežnin teče že več kot desetletje in še danes ni povsem brez napak in reklamacij”. A da niso niti slučajno pripravljeni, kot zatrjujejo, so na podlagi konkretnih primerov dokazali pri Financah. Ker pri merjenju prihaja tudi do anomalij, so prepričani, da “dokler obstaja dvom o izmerjenih podatkih, sistema država ne bi smela uveljaviti!”. Odgovornost za to je po njihovih besedah na Agenciji za energijo in tamkajšnji direktorici, saj je bila priprava novega sistema obračunavanja na omenjeni agenciji.
Tako se bo izračunavalo omrežnino za tiste s pametnimi števci in za tiste, ki jih nimajo
Za tiste, ki imajo nameščene pametne števce, bo znesek omrežnine izračunan na podlagi 15-minutnih intervalov, in to v petih različnih dnevnih časovnih blokih, v dveh sezonskih obdobjih (zimskem in poletnem) ter glede na to, ali gre za delovni ali dela prost dan. Strošek za omrežnino bo sestavljen iz dveh delov: dogovorjene moči, ki so jo izračunali na podlagi največjih vrednosti 15-minutnih intervalov v preteklosti, in presežne porabe, če uporabnik v prihodnosti preseže to dogovorjeno moč.
Presežna poraba se v prehodnem obdobju, ki bo trajalo dve leti, ne bo zaračunavala. A to ne bo veljalo v primeru, če sami sprejmemo odločitev o dogovorjeni porabi, saj se bo, če bo prišlo do morebitne prekoračitve, pričelo nemudoma zaračunavati.
Pri uporabnikih, ki nimajo pametnega števca, se bo omrežnina še naprej obračunavala po zdajšnjih pravilih (po dogovorjeni moči, ki velja trenutno), kjer so ključni dnevni in nočni časovni bloki (med 6. uro zjutraj in 22. uro bo veljala visoka tarifa) ter delovni in prosti dnevi. A takih uporabnikov je le še približno desetina.
Konkretni primeri, ki so več kot zgovorni
Eden od bralcev Financ Luka živi v nizkoenergijski leseni masivni hiši in uporablja različne okolju prijazne naprave. Poleg običajnih gospodinjskih aparatov ima tudi trikilovatno savno, ki jo po navadi prižge dvakrat na teden po pol ure. Čeprav živi v primerljivem objektu kot eden od njegovih sodelavcev, mu je elektrodistributer nameril “16,2 kilovata dogovorjene moči v bloku 1, v preostalih treh blokih pa 17 kilovatov moči, sodelavcu pa osem kilovatov dogovorjene moči”.
Sedem kilovatov moči Lukovo gospodinjstvo ni preseglo nikdar, razen enkrat v januarju, ko so mu v enem dnevu januarja namerili med 16 in 19 kilovatov. Ker je težko verjeti, da je do takšne meritve prišlo le enkrat v letu, četudi bi denimo uspel prižgati “vse naprave hkrati in dosegel izmerjeno porabljeno moč”, to nakazuje na anomalijo pri meritvah. Ker pa omenjeni podatki predstavljajo osnovo za izračun dogovorjene moči, ki jo bo moral plačevati vso leto, ima to seveda konkretne posledice za Lukov žep, in sicer da bi moral po novem plačevati kar 140 evrov omrežnine na mesec v zimski sezoni namesto dosedanjih devet evrov, ki jih plačuje trenutno.
Pritožbe na meritev niso predvidene!?
Ko se je Luka obrnil na trgovca za elektriko, so ga napotili k elektrodistributerju, saj jim ta daje podatke. Ta pa ga je usmeril na Agencijo za energijo, ker imajo sami zvezane roke. A kaj, ko se agencija ni odzvala in tako mu preostane le, da pri elektrodistributerju sam zmanjša dogovorjeno moč. A bi to imelo zopet posledice, kot smo že omenili, in sicer bi to pomenilo, da bi se s tem odpovedal prehodnemu obdobju in bi moral v primeru prekoračitve porabe to tudi plačati.
Pri Financah tudi problematizirajo, da veliko težavo predstavlja, da se sploh ne da preveriti, koliko moči se porablja, pri čemer se je treba zavedati, da “portal Moj elektro podatke sporoča z dnevnim zamikom”.
Agencija za energijo, elektrodistribucijska podjetja in vladni kabinet se na napačne meritve niso odzvali, medtem pa Eles, ki koordinira uvajanje novega sistema, zagotavlja, kako naj ne bi bilo razloga za skrb in da se odjemalcem ni treba bati napačnih zajemov podatkov. A konkretni primeri anomalij v meritvah, ki so jih predstavile Finance, kažejo povsem drugačno sliko, kar upravičeno vzbuja dvome v trdnost in korektnost samega sistema. V primeru, če želijo, da ne bi bila med drugim ogrožena pravna varnost državljanov, bi morali pokopati idejo o takšnem zaračunavanju omrežnin.
Ž. N.