V četrtek je 19 evropskih voditeljev, vključno s številnimi vplivnimi predsedniki vlad, pred neuradnim zasedanjem podpisalo skupno pismo, v katerem pozivajo Evropsko investicijsko banko (EIB), naj razširi svoje financiranje evropske obrambne industrije. Vendar pa slovenski premier ni med podpisniki tega pisma. To je sicer prvi korak v smeri večjih naložb v obrambni sektor po izvolitvi Donalda Trumpa v ZDA, ki je močno vplivala na geopolitične razmere v Evropi.
Pismo, ki so ga podpisali voditelji držav, med drugimi iz Finske, Francije, Nemčije in Španije, izpostavlja ključne ukrepe za povečanje evropske obrambne industrije in tehnološke baze, ki je nujna za zaščito celotnega kontinenta pred aktualnimi in prihodnjimi grožnjami. Vsebina pisma je usmerjena v nujnost prilagoditve obstoječih finančnih mehanizmov s ciljem omogočiti večje naložbe v varnost in obrambo, kar je postalo še pomembnejše v trenutnem geopolitičnem okolju, ki ga zaznamujejo naraščajoče napetosti, predvsem zaradi vojne v Ukrajini.
Pravzaprav ni presenetljivo, da med podpisniki ni slovenskega premierja Roberta Goloba, opazimo pa so sosednjega Andreja Plenkovića in Giorgio Meloni. To vzbuja vprašanje, zakaj Slovenija ni bolj aktivna pri iskanju rešitev za evropsko varnost in obrambo. Morda razlog tiči v Levici, ki je znana nasprotnica večjim izdatkom za vojsko in obrambo, kar pa vpliva tudi na odločitve trenutne vlade. Sicer je vlada sprejela odločitev o nakupu oklepnikov Patria, postavlja pa se vprašanje, ali bo to zares dobro porabljen davkoplačevalski denar. Zdaj bomo namreč za oklepnike plačali dvakrat več, kot je bilo za njih načrtovano pod prejšnjo vlado Janeza Janše.

Z ozirom na to, da slovenskega premierja ni med podpisniki pisma, se postavlja vprašanje: Ali uresničuje program Levice?
Ključne pobude pisma
V pismu se voditelji EU osredotočajo na tri glavne ukrepe, ki naj bi okrepili obrambo in varnost EU:
- Ponovna ocena seznama izključenih dejavnosti in sektorjev – predlagajo, da se seznam dejavnosti, ki so trenutno izključene iz financiranja, ponovno preuči, da bi omogočili večjo podporo obrambni industriji. To vključuje natančno opredelitev izključenih sektorjev in zmanjšanje omejitev, ki bi lahko vplivale na učinkovito financiranje obrambe.
- Prilagoditev posojilne politike EIB – pozivajo EIB, naj prilagodi svojo posojilno politiko tako, da bo zagotavljala večja sredstva za financiranje varnosti in obrambe. To vključuje povečanje investicijskih obsegov, posebej v okviru Strateške evropske varnostne pobude, s ciljem podpore strateškim prioritetam EU.
-
Preučitev možnosti izdaje namenskega dolga za financiranje obrambnih projektov – voditelji predlagajo, da EIB razmisli o možnosti izdaje specifičnih obveznic, ki bi bile namenjene financiranju varnostnih in obrambnih projektov. To bi povečalo preglednost financiranja in omogočilo večjo izbiro za vlagatelje.
Sara Kovač