V zadnjih letih so se v Sloveniji večkrat spreminjale dohodninske lestvice in olajšave. Vlada Janeza Janše je leta 2022 sprejela reformo, ki je postopno zniževala dohodnino (kar pomeni, da bi ljudje prejeli več neto plače). Sprva je bilo načrtovano, da se splošna olajšava do 2025 dvigne na 7.500 €, vendar je bil ta načrt preklican. Posledično se je efektivna dohodninska stopnja zvišala, kar pomeni: več davka = manj neto plače, na kar dandanes opozarjajo gospodarstveniki tudi v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.
Ta debata je postala osrednja tema, predvsem zaradi razprav o božičnici, ki jo trenutna vlada tako želi vpeljati in na nek način vsiliti med gospodarstvenike. Vlada Roberta Goloba je torej del teh pozitivnih sprememb, ki jih je uvedla Janševa vlada, razveljavila oziroma zamrznila, kar je posledično pomenilo, da sedaj prejmejo ljudje manj neto plače, kot bi jo sicer – če bi trenutna vlada pustila v veljavi prejšnjo reformo. Zakaj se je vlada Roberta Goloba odločila za tak manever?
Leta 2023 se splošna olajšava ni več samodejno povečevala, kot je bilo sprva načrtovano. Posledično se je efektivna neto plača znižala. Poleg tega so se pri višjih dohodkih nekatere olajšave zmanjšale, zato so posamezniki z boljšimi plačami občutili večji davek. Delodajalci so se soočili z višjimi stroški (prispevki, energija, minimalna plača, inflacija), zato se marsikje ni sorazmerno zvišala bruto plača – povečal se je samo strošek dela. Z drugimi besedami: delavec ni prejel višje neto plače, čeprav delodajalec plačuje več. Če bi veljala Janševa reforma, bi kljub inflaciji ljudje občutili povečanje neto plač. Velja namreč, da ko plača zraste za 5 %, a inflacija znaša 8 %, imaš dejansko manj, ne več.
Neto plače so v zadnjih letih padle tudi zaradi kombinacije realne inflacije, višjih davčnih obremenitev, konca davčnih olajšav in učinka administrativnih sprememb, ki jih je uvedla trenutna vlada. Gre torej za počasno erozijo kupne moči, k čemur je močno prispevala trenutna vlada.
Portal osrednje Slovenije