Povprečna bruto plača za april je znašala 2.521,21 evra in je bila od plače za marec nominalno višja za en odstotek, realno pa nižja za 0,3 odstotka. Povprečna neto plača je bila medtem pri 1.600,77 evra, kar na mesečni ravni predstavlja nominalno rast za 1,3 odstotka, realno pa stagnacijo, je danes objavil državni statistični urad. Slovenci smo torej kljub nominalnemu višanju plač zaradi inflacije vsak dan revnejši.
V primerjavi s plačo za marec se je povprečna bruto plača v javnem sektorju zvišala za 1,9 odstotka, pri čemer je bila v institucionalnem sektorju države višja za 1,4 odstotka, v zasebnem sektorju pa za 0,4 odstotka, poroča STA. V povprečju je bila najvišja plača za april izplačana v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer je znašala 3.613,84 evra bruto oz. 2.183,73 evra neto, najnižja pa v gostinstvu, kjer se je ustavila pri 1.811,62 evra bruto oz. 1.186,88 evra neto. Statistični urad je postregel še z medletno primerjavo. Bruto plača za april se je glede na enak mesec lani nominalno zvišala za 7,6 odstotka, realno pa za 5,2 odstotka. Za prav takšna odstotka je medletno porasla tudi neto plača.
Inflacija ne pojenja in izniči učinek višjih plač
Zakaj torej plače rastejo, na drugi strani pa smo vsak dan revnejši? Preprosto. Življenje je vsak dan dražje. Da je življenje dejansko dražje, med drugim kaže tudi zadnji podatek Statističnega urada RS. Po njihovih navedbah so bile “življenjske potrebščine v začetku letošnjega leta v povprečju za dva odstotka dražje kot v lanskem“. Največji vpliv na letno inflacijo sta imeli skupini prevoz ter hrana in brezalkoholne pijače, vsaka s prispevkom 0,4 odstotne točke. Cene v skupini prevoz so se zvišale za tri odstotke, medtem ko so se hrana in brezalkoholne pijače podražile za 2,3 odstotka. Dodatnih 0,3 odstotne točke so k inflaciji prispevale višje cene v restavracijah in hotelih, kjer so se cene dvignile za 4,8 odstotka. Podražitve v skupinah alkoholne pijače in tobak (3,5 odstotka), rekreacija in kultura (2,2 odstotka) ter raznovrstno blago in storitve (2,2 odstotka) so vsaka prispevale po 0,2 odstotne točke.
Inflacija na inflacijo
Pri tem je treba upoštevati še dejstvo, da se učinki nove inflacije nalagajo na že tako napihnjene cene stare inflacije. Spomnimo, pred kratkim je Slovenska tiskovna agencija (STA) objavila članek o inflaciji z naslovom, ki bi utegnila pri bralcih ustvariti napačen vtis, da cene življenjskih potrebščin upadajo. V resnici pa cene še naprej naraščajo – le nekoliko počasneje kot v prejšnjih mesecih. To pa pomeni, da ostaja kupna moč prebivalstva še naprej pod pritiskom, posebej ob upoštevanju visokih podražitev v letih 2022 in 2023.
Po podatkih Statističnega urada RS so bile cene življenjskih potrebščin maja 2025 v primerjavi z majem 2024 višje za 1,8 odstotka. To je 0,5 odstotne točke manj kot aprila, ko je bila letna inflacija 2,3-odstotna. STA ob tem navaja, da so na mesečni ravni cene ostale nespremenjene, kar naj bi po njihovem prispevalo k umiritvi inflacijskih pritiskov.
V resnici pa gre za nadaljevanje rasti cen, ki se je v preteklih letih izrazito pospešila. Leta 2022 je Slovenija zabeležila letno inflacijo nad deset odstotkov, leta 2023 pa se je povprečna inflacija gibala med petimi in sedmimi odstotki. Današnja inflacija v višini 1,8 odstotka se tako prišteva na vrh že sicer močno povišanih cen, kar pomeni, da osnovne življenjske potrebščine prebivalcem še naprej pobirajo večji delež dohodka.
Kriva je Golobova vlada
Ključni podatek, ki najeda povprečne plače, je torej ta, da cene še vedno rastejo na podlagi že tako višjih cen iz preteklih dveh let. Triletna inflacija pa je predvsem posledica delovanja vlade Roberta Goloba, ki je s svojimi antigospodarskimi reformami, višanjem davkov in novim plačnim sporazumom v javnem sektorju povzročila eksplozijo cen.
Ekonomski cikli so navadno vsaj triletni. Vsi smo vedeli, da bo triletna vladna vojna z gospodarstvom na koncu rezultirala v negativnih posledicah. Že prej so indikatorji nakazovali, da se bliža hud polom gospodarstva, zdaj so tu dejanske posledice, ki bodo vplivale na življenje ljudi.
Podjetniki plačujejo vedno višje bruto plače, delavci v zameno zaradi inflacije in davkov z neto izplačilom ne dobijo nič več kot prej.
Jasno je, da je dve leti “golobovanja” pustilo posledice. Socialistična vlada je neustrezno pričakovala, da dolgi meseci izčrpavanja gospodarstva z vedno novimi davki in predpisi ne bodo rodili posledic. Matjaž Han in Robert Golob sta sicer ujeta v neki drugi dimenziji in nas primerjata z Nemčijo in Švico ter zatrjujeta, da je gospodarstvo v odlični formi.
Prvi korak k reševanju problema je ta, da problem priznaš. Kakšno je torej resnično stanje in kdo je kriv zanj?
Stranke, ki so po volitvah sestavile koalicijo, so že pred volitvami napovedale vojno gospodarstvu. Napovedale so nižje plače, višje davke, več regulacije in zapravljanje javnega denarja za distopično zeleno agendo.
Vlada je kljub svarilom stroke ukinila dohodninsko reformo, ki jo je uvedla vlada Janeza Janše, in s 1. januarjem 2023 vsem Slovencem znižala plače, češ da si država ne more privoščiti 800 milijonov evrov proračunskega izpada, čeprav je potem za javni sektor našla kar milijardo. Ne pozabimo, da ima Slovenija v EU obremenitev plač, ki je med najvišjimi v primerjavi z drugimi državami članicami, OECD pa nas že dolgo poziva, naj jo znižamo. Tu se dodatna obremenitev plač še ni ustavila – vlada je neto plačo obremenila še s 35 evri “ukinjenega” dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, dodatnim prispevkom za dolgotrajno oskrbo (en odstotek za zaposlene, dva odstotka za “espeje”) od naslednjega meseca naprej …
Vlada je prav tako zvišala davek na dobiček pravnih oseb, višala trošarine in dodatno nagajala podjetnikom z zloglasnim “zakonom o štempljanju” radikalne Levice. Vlada se torej do gospodarstva obnaša kot do krave molznice, ki nima pravice oporekati centralno-planskim načrtom, ampak mora tiho dati še zadnjo kapljo mleka, ki je na voljo. Gospodarstvo je postalo demonizirano in celo prezirano, podjetniki pa so postali sovražniki delovnega ljudstva. Tudi zato so plače realno nižje. Za isti neto morajo delodajalci plačevati več, delavci pa dobijo zanj manj.
V takšnem okolju nobeno še tako robustno gospodarstvo ne more delovati normalno. Slovensko gospodarstvo vendarle še deluje presenetljivo dobro, če upoštevamo napade z vseh mogočih strani. Kljub temu ni vsemogočno.
Še en kazalec, ki opozarja na vojno slovenske vlade z gospodarstvom, je padec Slovenije na indeksu ekonomske svobode, ki jo je izvedla oziroma jo vsako leto izvaja ameriška fundacija Heritage Foundation. Na omenjenem indeksu smo v enem letu (2023) padli za pet mest. Na lestvici inovativnosti nazadujemo, na lestvici inflacije smo na zadnjih mestih. Podobno velja na lestvici konkurenčnosti naše države.
Račun se izstavlja
Vojna napoved gospodarstvu pod ideološkim vodstvom stranke Levica torej dobiva resnično podobo tudi v realnem sektorju in vsak dan slabšem življenju srednjega sloja, ki za povprečno plačo dobi vsak dan manj – novi obrazi se bodo reinkarnirali. Rezultati njihovega trdega dela, ki bodo proizvedli več revežev in erozijo srednjega sloja, bodo poskrbeli, da stranki SD in Levica nikoli ne bosta izpadli iz parlamenta.
I. K.