Nekdanji musliman Dan Burmawy se je odločil, da bo svojim sledilcem pojasnil, zakaj se musliman odloči, da bo z avtom zapeljal v množico nedolžnih ljudi ali pa zabodel 14-letnega fanta na avstrijski ulici.
“Bil sem musliman in točno vem, zakaj do tega pride. Revščina ne predstavlja razloga za to. Tudi ne zatiranje in radikalizacija. Gre za logično posledico same islamske doktrine,” je uvodoma poudaril Dan Burmawy.
Po njegovih besedah ni pomembno, ali je nekdo musliman ali ne, saj namreč ljudje nosimo krivdo globoko v sebi: “Zavedamo se, da nismo dovolj dobri, in se vse življenje trudimo, da bi se odkupili z dobrimi deli, misleč, da bo tako krivda izginila.”
Poudaril je, da krščanstvo denimo ponuja izhod iz krivde. “Gre za rešitev, ki ne temelji na vaših delih, ampak na Kristusovih. Odrešitve se ne zasluži, dano je. Sprejmeš, da se ne moreš odkupiti, ker je Kristus naredil vse v tvojem imenu. To pomeni, da ste svobodni, svobodni, da živite, delate, gradite, ljubite,” je izpostavil. Dodal je, da v trenutkih, ko se kristjani počutijo izgubljeni, zlomljeni in potrebujejo odpuščanje, lahko gredo v cerkev, se pogovorijo s pastorjem ali duhovnikom in odidejo, in sicer vedoč, da jim je Bog odpustil grehe.
Burmawy je poudaril, zakaj islam na drugi strani ne ponuja odrešitve. “Namesto da bi Alah priskrbel odrešitev, vas razkrije, drži vaše grehe nad glavo in vam grozi s peklenskim ognjem in mučenjem v grobu. Koran ni knjiga miru, to je knjiga groženj,” je pojasnil. Dodal je, da muslimane z ustrahovanjem, poniževanjem in kaznovanjem prisili k poslušnosti.
Iskanje odrešitve
“Torej, kaj se zgodi, ko musliman išče odrešitev? Poskušajo biti boljši muslimani. Molijo, se postijo, dajejo v dobrodelne namene, opravijo hadž in delajo vse, kar Alah zapoveduje,” je izpostavil in dodal, da vse to ne deluje vedno. “Vem, da ne, ker sem poizkusil,” je pojasnil. Ne glede na to, koliko moliš, ne glede na to, koliko se trudiš, krivda nikoli ne izgine, je pojasnil: “Ker globoko v sebi vsak musliman ve, da to ni dovolj. Alah vedno zahteva več.”
“Alah ljubi tiste, ki umrejo v boju proti nevernikom,” je pojasnil v nadaljevanju in dodal, da to ni mnenje. “To je v Koranu, hadisu in vsaki lekciji, ki jo učijo otroke,” je dejal. Zaradi tega po njegovih besedah tudi tako imenovani zmerni muslimani, “vedno oklevajo z obsodbo terorizma”. “Ker vedo, da Alah zahteva džihad. Morda sami tega niso pripravljeni storiti, vendar ne morejo reči, da je narobe,” je poudaril.
Ko torej musliman ne doseže miru z verskimi obredi, ima po navedbah Burmawyja dve možnosti: “Odnehaj, prenehaj biti pobožen in se nauči živeti s krivdo ali pa se zaveži džihadu, ker je to edini način, da si zvest samemu sebi.” Poudaril je, da Koran to jasno navaja: “Ubijte tiste, ki ne častijo Alaha ali ne ubogajo preroka.” (9, 29)
“Torej, ko musliman v celoti sprejme to identiteto, ubijanje nevernikov ni le upravičeno, ampak tudi razveseljivo,” je dodal in navedel, da to dejanje med drugim “prinese odrešitev”, “zavaruje večnost” in omogoči, da se “človek izogne teži krivde”. “Zato se lahko musliman zapelje z avtom v množico nedolžnih ljudi in ne čuti nič drugega kot zadovoljstvo. Ker prvič v življenju končno verjame, da je naredil nekaj, kar je vredno odrešitve,” je v svojem zapisu sklenil Burmawy.
S. K.