Predlagani Zakon o medijih, ki ga je na pobudo Ministrstva za kulturo podprla koalicija in poslala v parlamentarni postopek, je naletel na ostre kritike. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je pripravila obsežno, kar 49 strani dolgo poročilo, polno pravnih opozoril, ki opozarjajo na neustavnost, neusklajenost, zmedenost in pomanjkanje jasnih pojasnil za predlagane novosti.
Vladne stranke so zakon podprle v prvem branju, kjer je zanj glasovalo 46 poslancev, kljub ostrim opozorilom opozicije, predvsem SDS, da zakon posega v svobodo govora, omejuje medije in omogoča vladnim strankam večji finančni in vsebinski nadzor nad mediji. Koalicija je zakon opravičevala s trditvami, da so spremembe nujne zaradi naraščajočega sovražnega govora in celo “neonacističnih vzgibov” v medijih.
A pred drugim branjem, ko poslanci še lahko vlagajo spremembe in popravke, je zakonodajnopravna služba razkrila številne pomanjkljivosti predloga zakona, je poročal Peter Jančič v Spletnem časopisu.
Posebej sporna je definicija “javnih subjektov”, ki je po mnenju pravnikov ne le nenavadna, ampak tudi pravno neskladna in nejasna. Opozarjajo, da ta definicija z vključevanjem kriterijev, ki obstajajo zgolj v teoriji, ne ustreza zahtevam pravne države, saj morajo biti zakonske določbe jasne, predvidljive in ne smejo omogočati arbitrarnega ravnanja. Nejasnost lahko pomeni celo kršitev 2. člena Ustave, je povzeto iz mnenja.
Zakon se dodatno zapleta pri določbi o razširitvi nekaterih členov na “vse oblike komuniciranja, namenjenega splošni javnosti” — kar vključuje tudi vplivneže, ne glede na to, ali štejejo za medij po zakonu. Pravniki opozarjajo, da zakon tukaj ne določa jasnega kroga naslovnikov, kar je problematično z vidika ustavnega načela zakonitosti (28. člen Ustave). Če krog oseb, na katere se zakon nanaša, ni jasno opredeljen, bi to lahko pomenilo, da so določbe preveč splošne in omogočajo arbitrarnost pri izvajanju, so opozorili.
Ob takšni poplavi pripomb se poraja vprašanje, ali si koalicija res prizadeva za boljše medijsko okolje ali pa zgolj išče načine, kako utrditi svoj vpliv nad mediji. Dejstvo, da je zakon naletel na tako ostro kritiko lastne zakonodajnopravne službe, jasno kaže, da je predlog pomanjkljivo pripravljen in potencialno nevaren za svobodo izražanja v državi.
Celotno mnenje si lahko preberete tukaj.
Peter Jančič, Spletni časopis