Pred poslanci je predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Tako kot pri zakonu o zdravstveni dejavnosti, je tudi ta naletel na popoln odpor zdravstvene stroke. Zdravniška zbornica Slovenije je celo zapisala, da predlogu zakona nasprotuje vsa relevantna stroka v državi. Ko je predlog zakona lansko leto poleti vstopil v javno razpravo, je prejel več sto pripomb.
“Prvič v zgodovini slovenskega zdravstva celotna zdravstvena stroka, od psihiatrije, klinične psihologije do nevrologije, kirurgije, internistike, pediatrije in družinske medicine, skupaj s številnimi društvi bolnikov soglasno in javno zavrača zakon kot strokovno nesprejemljiv,” so zapisali v izjavi za javnost.
Navajajo, da najširši nabor strokovnjakov iz slovenskega zdravstvenega sistema, skupaj z največjimi univerzami in predstavniki bolnikov poziva vlado in državni zbor k takojšnji zaustavitvi obravnave predloga zakona v njegovi trenutni obliki. Predlog zakona namreč predstavlja “resno varnostno tveganje za zdravje bolnikov in razgradnjo strokovnih standardov v zdravstvu”.
Kot najbolj problematično izpostavljajo uvajanje poklic psihoterapevta brez zahteve po predhodni medicinski ali psihološki izobrazbi, brez kliničnih izkušenj in brez odgovornosti ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja pacienta.
Zakon predstavlja nevarnost za paciente
Po njihovi oceni takšna ureditev predstavlja zmanjšanje varnosti pacientov ob nevarnem mešanju pojmov psihoterapije in zdravljenja duševnih bolezni. Sprašujejo se tudi, kako bo psihoterapevt brez osnovnega znanja o naravi, poteku, zdravljenju in prognozi določene bolezni lahko pomagal bolniku. “Vsako zniževanje meril strokovne usposobljenosti pomeni neposredno tveganje za zdravje in resno strokovno nazadovanje zdravstvenega sistema,” pišejo v izjavi za javnost.
Zaradi predloga zakona v trenutni obliki pa so zaskrbljeni tudi bolniki. “Izkušnje kažejo, da je za celostno obravnavo ključnega pomena, da bolnik prejme strokovno pomoč izkušenega kliničnega psihologa, psihiatra ali pedopsihiatra, saj ti strokovnjaki poleg duševnih stisk poznajo tudi specifike posamezne bolezni in v okviru obravnave sodelujejo z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki. Duševne težave so pogosto povezane z zdravljenjem osnovne bolezni, tudi s stranskimi učinki zdravil, zato sta znanje in klinična presoja nujna,” opozarjajo.
Strokovna javnost in predstavniki bolnikov zato pozivajo odločevalce, da:
-
- nemudoma ustavijo nadaljnjo obravnavo predloga zakona,
- formirajo novo strokovno delovno skupino, v katero bodo vključeni predstavniki RSK-jev za psihiatrijo, pedopsihiatrijo, klinično psihologijo, družinsko medicino, pediatrijo, nevrologijo in drugi relevantni deležniki v zdravstvu,
- pripravijo zakon, ki bo dejansko uredil področje psihoterapije zunaj zdravstvenega sistema, brez ogrožanja varnosti bolnikov, pri tem naj bo osnovno vodilo zagotavljanje varne in kakovostne obravnave.
Ž. K.