Smrt nekaj migrantov je nekaterim občinam prinesla dodatne stroške, saj so po naši zakonodaji za pogreb tistih, katerih stalnega prebivališča ni mogoče ugotoviti, a so umrli v tej občini, dolžne plačati – občine. Ker imajo svojci umrlih posebne zahteve, so bili stroški pogreba migranta za občino kar trikrat višji, kot bi bili za povprečnega občana. Župani občin se sprašujejo, kaj se bo zgodilo, če bo takih primerov še več.
Po zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč je za pokop tistih, ki za plačilo pogreba nimajo denarja, pristojna občina prebivališča. Če občine prebivališča ni mogoče ugotoviti, je za pokop odgovorna občina, v kateri je oseba umrla ali v kateri so umrlo osebo našli. Takšna praksa se uporablja tudi v primeru beguncev ali migrantov, ki so v begunskem valu umrli v Sloveniji.
Visoki stroški za pogreb migrantov
S pogrebom migrantov se je že soočilo nekaj občin, med drugimi tudi Maribor in Brežice, od koder so nam posredovali informacije glede točnih stroškov pogreba. Ker je šlo za pogreb muslimanov, so imeli svojci posebne zahteve, po muslimanski tradiciji pa morajo biti pokojni pokopani v krsti. Strošek pogreba je Mestno občino Maribor stal 1.230,33 evra, Mestno občino Brežice pa 1.256,72 evra. Kot poudarja župan občine Brežice Ivan Molan tak enkraten znesek za občino ni problematičen, dodaja pa, da je problematično to, da že v osnovi ta strošek pade na občine.
Po veljavnem ceniku na ljubljanskih Žalah stane cena standardnega pogreba z žaro 593,34 evrov, medtem ko standarden pogreb s krsto stane 709,12 evrov. Pri tem je potrebno opozoriti, da gre tu zgolj za standardne storitve, ki jih nudijo na Žalah, ob posebnih zahtevah svojcev lahko cena pogrebov močno naraste.
Stroške pogreba plačala občina, svojci pa so vseeno imeli posebne zahteve
Kljub temu da je stroške pogreba plačala občina, pa so imeli svojci umrlega posebne zahteve glede pogreba, kar je stroške še nekoliko dvignilo. Prav tako so svojci sami plačali muslimanskega duhovnika, ki je v Brežice prišel iz Ljubljane. Denar so svojci torej očitno imeli, vendar ne za pogreb, ki ga je morala plačati občina.
Če bo takih primerov več, je to za občine lahko velik problem
Pogreb pa še zdaleč ni edini strošek, ki ga ima občina s smrtjo migranta. Občina morata plačati najem groba, ker pa gre tu za pokop s krsto, je na tistem grobu potrebnih še nadaljnih 10 let vzdrževalnih del. ”Seveda se zavedamo in strinjamo, da si vsak zasluži dostojen pokop in dotični primer za občino ne bo predstavljal hudih težav. A problem leži drugje. Vsak dan našo občino prečka več tisoč migrantov in nič ne izgleda, da se bo to umirilo. Če pride do več takih primerov, pa se lahko občine soočamo z resnimi težavami, tako finančnimi kot tudi prostorskimi na pokopališčih,” je povedal Ivan Molan in dodal, da takšna ureditev v teh specifičnih primerih ni ustrezna, saj preveč bremena pade direktno na občine.
Problem pa ne bo samo finančen, temveč tudi prostorski. V občinah se večinoma opravljalo žarni pokopi, migranti pa zahtevajo krste. To je povezano s potrebo po veliko večjem prostoru na pokopališčih, saj morajo biti taki grobovi s strani občine vzdrževani še vsaj deset let. Predstavniki občin se sprašujejo, kje je v teh primerih država. Grobovi pa prav gotovo niso edini problem, ki ga imajo občine zaradi begunske krize. Veliko škodo trpita tudi njihovo gospodarstvo in turizem.
M. G.