Dan pred božičem je padla “ključna zdravstvena reforma” vladajoče koalicije, na katero je bil Robert Golob tako ponosen. Gradil jo je na ideološkosti in se šel boj z zdravniki. Ustavni sodniki so ga ustavili, z “reformo” bo padel tudi Golob.
Dan pred božičem, 24. decembra, je Ustavno sodišče RS izdalo delno odločbo, s katero je del novele zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) razglasilo za neskladnega z ustavo. Zdravstveni reformi vladajoče koalicije (Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba so tako prisolili zaušnico. Razveljavili so namreč ključni člen reforme, na katero so bili v koaliciji, posebej še Golob, zelo navdušeni. Šlo je za poskus stroge ločitve javnega in zasebnega zdravstva.
Protiustavnost, škodljivi ukrepi
Ustavni sodniki so soglasno ugotovili, da je reforma protiustavna, ker v veliki meri onemogoča dodatno, to je popoldansko delo pri čistih zasebnikih zunaj javne mreže.
Ustavno sodišče je sicer pritrdilo, da je cilj vlade – krepitev javne zdravstvene službe – legitimen in celo ustavno zahtevan, vendar izbrani ukrep prepovedi dela zdravstvenim delavcem ni sorazmeren. Zapisali so, da vlada ni dokazala, da cilja krepitve javne zdravstvene službe ni mogoče doseči z blažjimi ukrepi. Pri tem bi vlada lahko posegla po strožjem nadzoru in individualnih soglasjih direktorjev javnih zdravstvenih zavodov. Na voljo ima tudi številne delovnopravne ukrepe in podobno. Tega niso storili, raje so po diktatorsko sprejeli ukrep prepovedi dela. Slednja posega v pravico do proste izbire zaposlitve in svobodno gospodarsko pobudo. Pravica do proste izbire zaposlitve je zapisana v 49. členu Ustave RS.
Kako naprej?
Za odpravo neustavnosti zakona ima državni zbor zdaj eno leto časa. Do takrat velja in se uporablja stara ureditev. To pomeni, da zdravniki v javnih zavodih znova lahko opravljajo dodatno delo tudi pri zasebnikih, in to pod pogoji, ki so veljali pred spremembo zakona.
Odločajo dalje, še so potrebni popravki
Pomembno je tudi, da zakon za zdaj ni padel v celoti. Sodišče namreč ni razveljavilo prepovedi dela prek statusa samostojnega podjetnika (s. p.) znotraj javne mreže. Ta del ostaja v veljavi. Prav tako se ustavni sodniki niso izrekli o vseh spornih členih. S presojo novele ZZDej bodo nadaljevali.
Na tej podlagi so v vladi in koaliciji poudarjali, da je sodišče v pomembnem delu podprlo njihove cilje in da to ni nezaupnica »njihovi zdravstveni reformi«. Na slednje se je oprla tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ko je poudarjala, da ne namerava odstopiti z mesta ministrice, saj odločitev ustavnega sodišča ni naperjena zoper njeno delo in ne pomeni nezaupnice. Podobno je ponavljal tudi Robert Golob. Kot je zanj običajno, je vse razumel po svoje in razlagal, da je “sodišče razumelo vladna stališča, dobili smo usmeritve za boljše rešitve”. Kdaj in kako bodo to sprejeli, ni pojasnil. Državni zbor bo namreč zasedal le še na eni, januarski seji, marca pa bodo volitve.
Glasovalni valjar – Golob izgubil vojno z zdravniki
Drugačnega mnenja so tisti, ki so vladajoče že pred tem opozarjali, da je novela oziroma sprememba zakona o zdravstveni dejavnosti protiustavna. Vladajoča stran jo je pripravila na hitro, nato pa so v državnem zboru določila popravljali skoraj pri vseh členih. Vse skupaj je po dostopnih podatkih trajalo tri mesece. Ozirali se niso niti na opozorila zakonodajne službe, da spremembe niso skladne z ustavo. Na to so opozarjali tudi v opozicijskih strankah SDS in NSi.
Po zdajšnji odločitvi ustavnih sodnikov so to označili za ogromno zaušnico in poudarili, da je ideološka reforma padla, Golob pa je izgubil vojno z zdravniki. Levi in vladajoči pa so začeli poudarjati, da “zdravstvena reforma živi naprej, le ena prepoved je bila prestroga”.
Kaj pravi zdravniška stroka?
Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je poudarila, da jih veseli odprava diskriminatornega položaja zdravnikov. V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov (Fides) pa so poudarili, da je z odločitvijo ustavnega sodišča o določbi novele ZZDej padla argumentacija vlade in da pričakujejo dialog s stroko.
V sporočilu za javnost so v Sindikatu Fides zapisali, da pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča. Pojasnili so, da je pobudo za presojo ustavnosti nekaterih določb novele ZZDej vložilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Ta pobuda se v obravnavanem delu prekriva z zahtevo za presojo ustavnosti, ki jo je vložil Fides. O zahtevi Fidesa ustavno sodišče še ni odločalo.
Dodali so, da je ustavno sodišče sledilo stališčem pobudnika in identičnim stališčem Fidesa ter kot neustaven ocenilo poseg v pravice zdravnikov do svobode dela. “Odločitev, da je prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe neustavna, razumemo kot jasno potrditev tega, na kar smo skupaj s stroko opozarjali ves čas zakonodajnega postopka: da je novela zakona o zdravstveni dejavnosti v delu, ki omejuje dodatno delo zdravnikov, protiustavna in škodljiva,” so zapisali v Fidesu.
Pojasnili so še, da prepoved dodatnega dela ni okrepila javnega zdravstva, temveč je posegla v ustavne pravice zdravstvenih delavcev in dodatno poslabšala kadrovsko sliko v sistemu. Dejstvo, da mora državni zbor protiustavnost odpraviti v enem letu, do takrat pa velja prejšnja ureditev, je resno opozorilo zakonodajalcu, da se zdravstvene reforme ne smejo sprejemati brez dialoga s stroko in brez ustavne presoje posledic. V Fidesu pričakujejo, da bo zakonodajalec odločitev sodišča spoštoval in pri pripravi novih rešitev končno prisluhnil stroki – v interesu pacientov ter vzdržnega in funkcionalnega javnega zdravstvenega sistema.
Veselje zdravnikov: bolniki ne bodo prikrajšani
Tudi v Zdravniški zbornici Slovenije so poudarili, da so “ves čas jasno, strokovno in argumentirano opozarjali, da je takšna zakonska ureditev, kot si jo je zamislila vlada z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, protiustavna, nesorazmerna in škodljiva tako za bolnike kot za delovanje zdravstvenega sistema”. Ustavno sodišče je to v ključnem delu soglasno potrdilo.
Najpomembnejše pa je, da odločitev pomeni, da bolniki ne bodo prikrajšani in da bodo deležni več zdravstvenih storitev. Protiustavna omejitev dela zdravnikov bi namreč v praksi vodila v slabšo dostopnost zdravstvenih storitev, daljše čakalne dobe in dodatno obremenitev že tako preobremenjenega javnega zdravstvenega sistema. Odločitev ustavnega sodišča zato razumejo predvsem kot odločitev v korist bolnikov, saj preprečuje rešitve, ki bi zmanjševale obseg opravljenih storitev in slabšale dostopnost zdravstvene oskrbe.
Vida Kocjan