Lansko leto je zaokrožilo “migrantsko desetletje”, saj se je obsežna migrantska kriza, ki stopnjuje veliko demografsko zamenjavo, začela leta 2015. Desetletje pozneje Slovenija še vedno beleži zaskrbljujoče visoko število nezakonitih prehodov svojih meja.
V preteklih letih smo bili priča tudi več incidentom, ki so vključevali migrante in prosilce za azil. Balkanska pot še vedno ostaja ena glavnih poti ilegalcev in tudi tihotapcev, ki jih velikokrat prestreže slovenska policija. Čeprav se je število nezakonitih prehodov zmanjšalo glede na statistike iz leta 2024, je postala nova normalnost, da policisti vsak dan na naši južni meji prestrežejo skupine več deset migrantov, ki redno prestopajo mejo s Slovenijo. Po novem ni nič čudnega, če ob koncih tedna ujamejo več kot sto nezakonitih migrantov. Vse to seveda stane davkoplačevalce in ogroža varnost naše države. Poglejmo si, kako je bilo s tem v letu 2025 in kaj nam povedo policijske statistike.
Nezakoniti prehodi v zadnjih letih
Zadnje razpoložljive statistike o nezakonitih prehodih kažejo, da je bilo do konca novembra 2025 obravnavanih 25.580 nezakonitih prehodov slovenskih meja, kar je približno 42 odstotkov manj kot leta 2024, ko je bilo v istem obdobju kar 44.355 nezakonitih prehodov. Kljub temu gre za zaskrbljujoče visoko število.
V letu 2014, pred začetkom migrantskega navala, je mejo do konca decembra prestopilo zgolj 768 nezakonitih migrantov, ki so takrat prihajali predvsem iz Albanije, Sirije, Kosova in Afganistana. Že leto pozneje jih je bilo 360.213. Čeprav je bila to posledica krize in je zatem število znatno upadlo, so se migracije nadaljevale, znova pa so se začele povečevati predvsem po nastopu vlade Roberta Goloba.
V letu 2021 je bilo zabeleženih 10.067 nezakonitih prehodov, kar je bilo 31,2 odstotka manj kot leto prej. Leta 2022 je bilo takšnih vdorov 32.024, kar je pomenilo 214-odstotno povečanje. Leta 2023 so se ti še enkrat povečali, tokrat za 84,1 odstotka, saj je bilo obravnavanih 58.193 nezakonitih vstopov. Leta 2024 in v preteklem letu so, kot vidimo, ti vdori na naše ozemlje začeli upadati, vendar preden začnemo zdajšnje oblasti trepljati po ramenih, se velja zavedati, da je bilo v preteklem letu do novembra nezakonitih prihodov – končno število bo znano po objavi decembrskih statistik – še vedno 154 odstotkov več kot leta 2021.
Prošnje za mednarodno zaščito in vračanje tujcev
Lani so bili kot nezakoniti migranti najpogosteje obravnavani državljani Afganistana, Egipta in Bangladeša, predlani pa Sirije, Afganistana in Turčije. Izraženih je bilo 23.064 namer za podajo prošenj za mednarodno zaščito, leta 2024 pa 42.698. Pri tem je treba poudariti, da gre zgolj za namere, ne za dejanske prošnje.
Ilegalni migranti dobro vedo, da jih slovenski policisti, če ustno izrazijo željo po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, ne smejo nemudoma vrniti na Hrvaško, temveč jim morajo omogočiti azilni postopek. Tako si s temi preprostimi besedami zagotovijo nastanitev in prevoz, ki ga na stroške davkoplačevalcev zagotovijo policisti.
Lani, tako kot leto prej, so največ takšnih namer izrazili Afganistanci. Zanimivo je, da je bilo v letu 2025 od dobrih dvajset tisoč izraženih namer dejansko vloženih le 3.890 vlog, od tega pa je bil v kar 2.340 primerih postopek ustavljen zaradi umika prošnje. Jasno je, da migranti sistem izkoriščajo za izogib takojšnji deportaciji.
Prav tako je bilo lani do konca novembra zaradi nedovoljenega prebivanja v Republiki Sloveniji obravnavanih 1.814 tujcev, leto prej pa v istem obdobju 1.663. Največ jih je bilo iz Albanije (375) in Severne Makedonije (348). Tujim varnostnim organom so slovenske oblasti izročile 117 oseb, leto prej pa 138. Po drugi strani je Slovenija na podlagi sporazumov o vračanju sprejela 309 oseb, med katerimi je bilo največ Maročanov (70) in Afganistancev (45). Leta 2024 je bilo v istem obdobju sprejetih 259 oseb.
Še več denarja za migrante …
Zdajšnja liberalna vlada Roberta Goloba je v lanskem letu sprejela proračunsko odločitev o povečanju sredstev za migrante oziroma za njihovo integracijo in oskrbo. Avgusta 2025 se je vlada odločila, da bo znotraj državnega proračuna prerazporedila dodatnih 5,5 milijona evrov na Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov.
Po uradnem sporočilu ministrstva za finance in ministrstva za notranje zadeve bo 1,1 milijona evrov zagotovilo ministrstvo za finance, 4,4 milijona evrov pa ministrstvo za notranje zadeve. Oblastniki svojo odločitev utemeljujejo s povečanjem števila upravičencev in uvedbo novega Pakta EU za migracije in azil. Sredstva bodo namenjena tudi jezikovni integraciji tujcev iz tretjih držav; velika demografska zamenjava namreč poteka lažje, če zamenjevalci vsaj približno razumejo jezik zamenjancev.
Podpora Paktu za migracije in azil
Sredstva so bila prerazporejena tudi zato, ker je Slovenija v celoti podprla Pakt za migracije in azil, ki predstavlja sklop novih pravil in zakonodaje Evropske unije za vzpostavitev skupnega sistema upravljanja migracij in azila. Pakt naj bi začel veljati junija letos in bo zajemal vse faze migracij – od prihodov in obravnave prošenj do solidarnostnih ukrepov med državami članicami.
Slovenija sodeluje tudi v solidarnostnem mehanizmu, ki predvideva prerazporejanje bremena med državami članicami. Migranti tako ne bodo prihajali le prek južne meje, temveč bodo lahko prerazporejeni tudi iz drugih delov Evrope. Slovenija bo ob tem prispevala v solidarnostni sklad in sodelovala v prihodnjih letnih ciklih podpore.
Lani, 8. decembra, so notranji ministri držav članic dosegli dogovor o vzpostavitvi evropskega solidarnostnega mehanizma, v okviru katerega bodo najbolj obremenjene države prihodnje leto upravičene do podpore drugih članic. Mehanizem predvideva 21.000 premestitev prosilcev za azil oziroma finančne prispevke v skupni vrednosti 420 milijonov evrov.
Po predlogu Evropske komisije bodo do podpore zaradi nesorazmernega števila prihodov migrantov upravičene predvsem Italija, Španija, Grčija in Ciper. Slovenija bo sodelovala kot država, ki bo prispevala sredstva, pri čemer se bodo članice same odločale, ali bodo prispevale s premestitvami prosilcev za azil, s finančnimi prispevki ali z drugimi oblikami solidarnosti, kot je operativna podpora.
Andrej Sekulović