Ob 25. obletnici delovanja Zavoda sv. Stanislava bo predsednik države Borut Pahor zavodu podelil odlikovanje v obliki srebrnega reda za zasluge za nadaljevanje dolge in uspešne izobraževalne tradicije. Iz urada predsednika so sporočili, da se bo Pahor danes udeležil tudi proslave ob dnevu državnosti in zaključku šolskega leta, ki bo potekala v organizaciji Škofijske klasične gimnazije.
Ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič je v začetku prejšnjega stoletja ugotovil, da je nujno potrebna ustanovitev zavoda in gimnazije, ki bosta izoblikovala dijake v duhu, da bodo ti postali izobraženi, zavedni in zgledni kristjani. S pomočjo duhovnikov in sredstev vernikov je zamisel uresničil tudi v praksi in prispeval h gradnji poslopja.
Prostori so bili namenjeni za domobrance in nasprotnike komunizma
Konec II. svetovne vojne je zavod zasedla OZNA in ga preoblikovala v največje koncentracijsko taborišče, namenjeno za domobrance in druge nasprotnike komunizma. V obdobju od maja do avgusta 1945 so od tod v smrt odpeljali številne Slovence, kot tudi Nemce, Hrvate in Srbe. Prostore je leta 1945 zasedla jugoslovanska armada in jo preuredila v vojašnico. Po osamosvojitvi države so bili prostori Zavoda sv. Stanislava vrnjeni v roke ljubljanske nadškofije, ki velja za njenega prvotnega lastnika.
Novembra 1992 je ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar po navedbah STA ponovno ustanovil Zavod sv. Stanislava za vzgojo in izobraževanje, kar je prispevalo k postopnemu delovanju dijaškega doma, gimnazije, Slovenskega doma, osnovne šole, vrtca, glasbene šole in študentskega doma. Poudariti je treba, da so nekdanji dijaki iz Škofijske gimnazije s svojim udejstvovanjem pomembno zaznamovali cerkveno, kulturno, znanstveno in politično življenje na Slovenskem, med njimi so med najbolj znanimi France Bučar, prevajalec Janko Moder in klasični filolog Kajetan Gantar.
N. Ž.