Po poročanju vplivnega časnika New York Times se v krogih svetovalcev nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa vse glasneje razpravlja o možnosti vojaške odstranitve venezuelskega predsednika Nicolása Madura.
Ta ideja ima domnevno podporo nekaterih ključnih akterjev v ameriški administraciji, vključno z državnim sekretarjem Marcom Rubiom, Centralno obveščevalno agencijo (CIA) in ministrstvom za pravosodje ZDA.
Pentagon, ki je ključni akter v ameriški obrambni politiki, ni izključil možnosti vojaških akcij proti Venezueli. Po poročanju New York Timesa so ZDA v zadnjem obdobju znatno povečale svojo vojaško prisotnost v regiji. V Karibe je bila razporejena pomorska flotila, prav tako pa je bilo v regijo napotenih dodatnih 6.500 vojakov. Povečana vojaška prisotnost v regiji ni le odgovor na venezuelsko krizo, temveč tudi širši signal drugim regionalnim akterjem, kot sta Kitajska in Rusija, ki podpirata njegov režim. Rusija je v preteklosti Venezueli dobavljala orožje in vojaške svetovalce, medtem ko Kitajska zagotavlja finančno podporo. Ta geopolitična dinamika dodatno zapleta situacijo in povečuje tveganje za širši konflikt.
Podpora Marca Rubia, vidnega republikanskega politika in državnega sekretarja, ideji o vojaški odstranitvi Madura kaže na agresivnejši pristop ameriške zunanje politike do Venezuele. Rubio je že večkrat javno kritiziral Madurov režim in pozival k ostrejšim ukrepom, vendar bi vojaško posredovanje v Venezueli lahko sprožilo val nasilja in destabiliziralo že tako krhko regijo, hkrati pa bi lahko ZDA s tem tvegale obsodbo mednarodne skupnosti.
Združene države že dlje časa Madura obravnavajo kot nelegitimnega voditelja Venezuele. Ameriška vlada ga obtožuje hudih kaznivih dejanj, vključno s tihotapljenjem drog in vodenjem teroristične organizacije. Te obtožbe so privedle do tega, da je ameriško ministrstvo za pravosodje razpisalo nagrado v višini 50 milijonov dolarjev za informacije, ki bi privedle do njegove aretacije. Takšna poteza ni bila le simbolična, temveč jasno kaže na odločenost ZDA, da Madura odstranijo z oblasti, bodisi z diplomatskimi bodisi z bolj agresivnimi sredstvi.
Možna razglasitev izrednih razmer
Maduro je zaradi prisotnosti ameriških vojnih ladij na Karibih napovedal možnost razglasitve izrednih razmer. V televizijskem nagovoru je dejal, da poteka posvetovalni proces za zaščito miru in stabilnosti države. ZDA trdijo, da so ladje namenjene boju proti trgovini z drogami, medtem ko Caracas meni, da gre za poskus spremembe režima, poroča CNN. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v ponedeljek dejala, da bo deklaracija Maduru podelila posebna pooblastila v primeru ameriškega vojaškega vdora. Napovedala je, da bi razglasitev izrednih razmer predsedniku Maduru omogočila mobilizacijo vojske, prevzem nadzora nad javnimi storitvami, naftno industrijo in drugimi sektorji ter zaprtje meja.
Deklaracija bi zaščitila suverenost in nacionalno varnost ob morebitni agresiji, zlasti s strani ZDA, ki razmišljajo o vojaških napadih na kartele, kar bi lahko oslabilo Madura. Venezuela se pripravlja z vojaškimi vajami, mobilizacijo milic in demonstracijami moči, kot so parade in protesti ribičev. Maduro poudarja “celovito obrambo naroda” in zanika vpletenost v trgovino z drogami, ponujajoč dialog z ZDA, ki pa ohranjajo nespremenjeno stališče. Deklaracija bi ob izdaji veljala 90 dni z možnostjo podaljšanja.
A. H.