Ustavno sodišče je dopustilo referendum o interventnem zakonu. Zdaj bo odločitev v rokah državljanov in državljank. Vprašanje, ki se postavlja, je preprosto in jasno: ali si želimo nižje davke, cenejšo osnovno hrano, cenejše energente in boljše pogoje za male podjetnike, upokojence ter gospodarstvo – ali pa bomo sprejeli stališče tistih, ki očitno menijo, da ljudje raje plačujejo dražjo hrano, dražje energente in živijo v slabših pogojih.
Interventni zakon, ki so ga 11. maja 2026 v državnem zboru potrdili poslanci NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice, s podporo SDS, je bil sprejet še pred vzpostavitvijo nove vlade. Pripravljen je bil kot odgovor na grozečo energetsko krizo in kot paket sistemskih rešitev, ki posegajo na več področij hkrati.
Kaj pravzaprav prinaša zakon, o katerem bomo odločali?
Prvič, nižji 5-odstotni DDV na osnovna živila. Moka, kruh, mleko, meso, jajca, sadje in zelenjava bodo obdavčeni po znižani stopnji. V času, ko se cene hrane že tako znatno zvišujejo, gre za konkreten ukrep, ki bi neposredno razbremenil družinske proračune. Drugič, možnost začasnega znižanja stopnje DDV na elektriko in energente na 9,5 odstotka za največ devet mesecev. V luči energetske negotovosti gre za orodje, ki bi lahko omililo pritisk na gospodinjstva in podjetja.
Tretjič, razbremenitev upokojencev. Upokojenci in popoldanski s.p.-jevci so oproščeni plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. To je ukrep, ki neposredno izboljšuje socialni položaj tistih, ki so že v pokoju ali dopolnilno delajo.
Četrtič, spremembe za samostojne podjetnike – normirance. Nova dohodninska lestvica priznava 80 odstotkov normiranih odhodkov do 100.000 evrov prometa; nad 150.000 evrov se odhodki ne priznajo več. Ukinjena je progresivna obdavčitev in uvedena enotna 20-odstotna davčna stopnja za vse normirance. Za polne s.p.-je se zavarovalna osnova znižuje na 45 odstotkov minimalne plače, kar mesečne prispevke zniža s približno 650 na okoli 250 evrov. To so konkretne številke, ki malih podjetnikov ne morejo pustiti ravnodušnih. Gre za razbremenitev, ki spodbuja podjetništvo namesto, da bi ga dušila.
Petič, gostinstvo in turizem. Izvajanje novega, strožjega Zakona o gostinstvu (ZGos-1), ki omejuje kratkoročno oddajanje nepremičnin, je odloženo do konca leta 2026. Rok za vpis nastanitvenih obratov v register se podaljšuje do 30. junija 2027. V panogi, ki je še vedno okrevala po preteklih pretresih, gre za dih, ki omogoča prilagoditev.
Zakon vključuje tudi rešitve s področja zdravstva in krajšanja čakalnih vrst. Zaradi blokade pa spremembe glede dela zdravnikov zaenkrat ne bodo uveljavljene. Kljub temu gre za paket, ki se ne omejuje le na davke, temveč posega tudi v socialne prispevke (vključno z uvedbo kapice na socialne prispevke), pokojnine in zdravstvo.
Nasprotniki zakona in del ustavnih sodnikov so s svojim stališčem jasno pokazali, da menijo, da ljudje raje živijo z višjimi davki, dražjo hrano in energenti ter manj ugodnimi pogoji za malo gospodarstvo. Interventni zakon gre v nasprotno smer. Ponuja nižje davke, ciljano razbremenitev najbolj občutljivih skupin in sistemske popravke, ki bi morali biti v interesu večine.
Zakonska ureditev omogoča le referendum o celotnem besedilu, zato bodo volivci odločali o paketu kot celoti. Ustavni sodniki so zapisali, da mora predsednik državnega zbora določiti 35-dnevni rok, ki začne teči 1. septembra. Če bo zbranih 40.000 overjenih podpisov volivcev, bo državni zbor moral razpisati referendum. Če jih bo dovolj, bomo državljani in državljanke na referendumu neposredno odločili. Odločili o tem, ali si res želimo cenejšo osnovno hrano, nižje stroške energentov, lažje pogoje za podjetnike in upokojence ter konkretne ukrepe proti visokim cenam – ali pa bomo sprejeli argument, da je status quo z višjimi bremeni boljši.
A.H.