Poslovnež in davčni svetovalec Rok Snežič je namerava na Okrožno sodišče v Mariboru vložiti zasebno tožbo zoper Jašo Jenulla zaradi kaznivega dejanja razžalitve po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 158. člena Kazenskega zakonika.
Rok Snežič zatrjuje, da ga je Jaša Jenull neutemeljeno in zlonamerno povezal s korupcijo, s čimer naj bi mu povzročil škodo na časti in ugledu. “Za takšne trditve obdolženi ni imel nobene dejanske ali pravne podlage. Gre izključno za zlonamerne in žaljive navedbe, katerih namen je diskreditacija, omalovaževanje in razžalitev zasebnega tožilca,” je v tožbi navedel Snežič.
Tožba se nanaša na dogodek z 25. julija 2026, ko je Jenull na svojem YouTube kanalu PetkovaPropagandnaPoročila objavil prispevek z naslovom Mijić naj odstopi TAKOJ, v katerem je približno pri 45. sekundi komentiral televizijski intervju z Rokom Snežičem in izjavil, da je bil ta posnet na posnetku, kjer je izročal podkupnino ali prejemal podkupnino. Ob tem je prikazal tudi posnetek zaslona z 24ur.com, na katerem je Snežič viden, kako v nekem prostoru prešteva denar. Po zatrjevanju tožnika gre v resnici za posnetek videonadzornega sistema podjetja Žonta d.o.o. iz Celja, kjer je Snežič prešteval denarno odškodnino, prejeto zaradi škode na svojem vozilu, ki naj bi jo povzročilo omenjeno podjetje. Na posnetku ni razvidno nobeno izročanje ali prejemanje podkupnine in tudi ne prisotnost katere koli druge osebe, ki bi denar predajala ali prejemala.
Snežič v tožbi poudarja, da ni politik in ni javna oseba z uradnimi pristojnostmi, temveč zasebnik, dvojni doktor pravnih znanosti, lobist in davčni svetovalec, ki nikoli ni bil kazensko obravnavan ali obsojen zaradi korupcije, podkupovanja ali prejemanja podkupnine. Kljub temu naj bi ga Jenull javno povezal z uradno pregonljivim kaznivim dejanjem, čeprav za to ni imel nobene dejanske ali pravne podlage.
Ker je bila objava dostopna neomejenemu krogu uporabnikov interneta, gre po mnenju tožnika za kvalificirano obliko razžalitve, storjeno preko sredstva javnega obveščanja. Namen objave naj bi bil senzacionalističen, usmerjen v povečanje gledanosti in števila sledilcev na škodo časti, ugleda in dobrega imena Snežiča.
Tožnik zato sodišču predlaga, da na glavni obravnavi vpogleda v sporni videoposnetek, preveri pomen besede podkupnina v slovarju Inštituta za slovenski jezik, pregleda dokazila o njegovih akademskih nazivih in imenovanjih, zasliši njega samega ter direktorja podjetja Žonta d.o.o., nato pa Jenulla spozna za krivega, mu izreče kazen po drugem odstavku 158. člena KZ-1 in naloži povračilo stroškov postopka.
Zadevo bomo seveda pozorno spremljali. Zanimivo bo predvsem videti, kdo bo Jenullu plačal stroške odvetnika – kot vemo, namreč ni zaposlen.
T.B.