Vladna novela zakona o zdravstveni dejavnosti ne bo rešila ničesar. Zdravniki opozarjajo, da bodo iz še delujočih zdravstvenih ustanov preusmerjeni v nedelujoče. Končni rezultat tega pa bo, da bodo nedelujoče ene in druge. Čakalne dobe se bodo podaljšale, posamezne stroke, denimo dermatologija, pa propadle.
Stanje v slovenskem zdravstvu je alarmatno, kar je večina Slovencev občutila že na lastni koži. Kljub temu izboljšanja še vedno ni na vidiku. Da bi se zdravniško stavko naposled le prekinilo, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel v sodelovanju z predsednikom vlade Robertom Golobom prišla na novo zamisel – novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva, da zdravniki z javnega zdravstvenega sistema ne bi več mogli delati za zasebnike.
Umik zdravnikov iz zasebnih ustanov ne bo skrajšal čakalnih vrst
Doc. dr. Leon Meglič dr. med. z ginekološke klinike UKC Ljubljana zase pravi, da je zaenkrat še vedno 100-odstotno zaposlen in še dodatnih 20 odstotkov dela opravlja v privatni ustanovi. Po njegovem je neumno razmišljati o tem, da bi umik zdravnikov skrajšal čakalne vrste. Namen novele naj bi bila sicer motivacija zaposlenih, da čim več dela opravijo v matičnem javnem zavodu.
Zaposleni v javni zdravstveni mreži bodo po noveli dodatno lahko delali v javnem zdravstvenem sistemu in le kot fizične osebe, v svojem imenu in za svoj račun. To pa pomeni, da preko podjemnih pogodb. Meglič je ob tem kot primer navedel nek zavod, ki še deluje, in enega, ki ne deluje. Sedaj pa bi se zdravnike iz zavoda, ki deluje, pošiljalo v tistega, ki ne, na koncu pa bi bila v krizi oba zavoda.
Sprejetje takšne novele prinaša propad posameznih strok
V prvem zavodu bodo zdravniške kapacitete naenkrat zmanjšane, v drugem pa ne bodo mogli bistveno doprinesti k izboljšanju stanja. To se seveda ni nikakršna rešitev za nastale razmere. Novela zakona na nekatere stroke naj ne bi imela vpliva, denimo na urgentno medicino in infektologijo, vendar pa zdravniki opozarjajo, da temu ne bo tako, ker je medicina “timski šport”.
Neposredno naj bi trpeli predvsem dermatologija, plastična kirurgija, maksilofacialna in oralna kirurgija, verjetno pa tudi nekatere zobozdravstvene specializacije, kot je ortodontija. Prim. doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj je kot predstojnico dermatološke klinike (UKC Ljubljana) strah, da bo bodo morali kliniko počasi zapreti oziroma da bo stroka počasi propadla, če bo zakon, kot je zastavljen, sprejet.
Zakon ne bi v ničemer izboljšal položaja zdravnikov
Že sedaj v državi namreč ni sekundarne dermatološke mreže. Planinškova pričakuje, da bo v prihodnje kliniko zapustila približno tretjina zdravnikov dermatovenerologov, posledično pa se bodo čakalne dobe podaljšale. Dekan ljubljanske medicinske fakultete prof. dr. Igor Švab, dr. med. pa je opozoril, da predlog novele v ničemer ne bi izboljšal položaja zdravnikov, ki delajo v akademskem okolju.
Novela zdravnike sili v izbiro, večina se bo odločila za zasebni sektor
Skrbi ga, kaj bi sledilo, če bi se večje število njihovih kolegov, sicer vrhunskih strokovnjakov, odločilo za delo v zasebnem sektorju, posledično pa ne bodo več na voljo za pouk. Težava bi lahko nastala zlasti pri izvajanju kliničnega pouka. Takšnih zdravnikov je preko 300. Novela zdravnike zgolj sili v izbiro, večina pa se bo odločila za zasebni sektor, kar bo čakalne dobe dodatno podaljšalo.
Domen Mezeg