Zloglasni Zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu med drugim predvideva celo oblikovanje nekakšne centralno-planske IT službe, ki bo skrbela za digitalizacijo zdavstvenega sistema.
Zdravstvena reforma, ki naj bi potekala v dveh etapah, je videti vedno bolj pogubljena. Na eni strani je ne podpirajo podporniki večjega sodelovanja med javnim in zasebnim zdravstvom, saj predvideva le politično razporejanje stolčkov na ZZZS, pri čemer bi imela izvršilna oblast po novem škarje in platno pri vodenju ZZZS.
Na drugi strani je ne podpirajo niti uporabni idioti vzporednega mehanizma, ki zbrani v iniciativi Glas Ljudstva navijajo za kubanski tip zdravstva.
Niti digitalni del reforme ne uživa podpore
Na drugi strani pa niti tisti prvi del reforme, ki se ukvarja z digitalizacijo (Zakon o zdravstveno-informacijskem sistemu) ne uživa podpore skoraj nikogar. Poklicni IT-jevci pravijo, da je neroden in nerealističen, poklicni črkobralci, kot je informacijska pooblaščenka, pa so ga prav tako raztrgali.
Centralno-planska IT služba
Ena izmed določb zakona pa še posebej poudari, kako si digitalizacijo predstavljajo Loredanovi sanjači.
Predvideva namreč (pozor!):
Se pravi, birokrati, ki so ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu pisali zakon, si predstavljajo, da bodo službo, ki na prostem trgu prinese vsaj 5000 evrov neto, opravljali IT birokrati znotraj javnega sistema za plačo sekretarja za 1500 evrov neto. Tisti, ki so kadarkoli delali v javni upravi, vedo, kakšen nivo storitev se dobi za plačo javnega uslužbenca – če se želi kaj zares narediti, se vedno in povsod uporabljajo zunanji izvajalci.
Očitno Loredanovi birokrati živijo v nekem svojem vesolju, kjer mislijo, da bodo ljudje v dobro domovine delali za 3-krat manjšo plačo, kot bi jim jo ponudil trg.
Andrej Žitnik