Združenje Frank je pripravilo predlog zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih. “Zakon ureja razmerja med kreditojemalci in bankami tako, da odpravlja učinke nepoštene, protikonvencijske, protiustavne in protipravne uporabe valutne klavzule pri sklepanju potrošniških kreditov. Predpisuje vključitev valutne kapice v pogodbe, ki so bile sklenjene od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010, in sicer s sklenitvijo pogodbe o ureditvi razmerij v obliki aneksa ali nove pogodbe, če pogodba o kreditu ni več veljavna,” izhaja iz predloga, ki so ga pripravili v Združenju Frank.
Pri Združenju Frank so opozorili, da mineva sedem let od največjega skoka vrednosti švicarskega franka in sedemnajst let, odkar so slovenske podružnice pretežno avstrijskih bank začele “povsem neodgovorno in brezsramno” prevzemati slovenski bančni trg tudi s trženjem kreditov v švicarskih frankih. Enako so počele iste banke po Balkanu in vzhodnoevropskih državah. “Povsod tam, kjer so pričakovale slabo zaščito potrošnikov in nesposobne državne regulatorje. Posledice v Sloveniji so uničene ali razprodane slovenske banke, množice zavedenih in prevaranih kreditojemalcev in bančni trg, ki ga obvladujejo tuje banke,” so izpostavili.
Med državami, tarčami bankirjev, žalostno izstopa prav Slovenija, ki še edina ni storila ničesar za vsaj delno popravo škode kreditojemalcem. Do različnih, vsaj delnih rešitev problema kreditov v švicarskih frankih so uspeli priti Madžari, Hrvati, Srbi, Poljaki, Romuni, Španci in Francozi. “Sodna praksa Evropskega sodišča je jasna in sporoča tisto, kar je v teh zadevah najpomembnejše: krediti so bili trženi neodgovorno in so zaradi izrazitega neravnotežja pri porazdelitvi tveganj nepošteni,” so še poudarili za STA.
Zaradi odnosa slovenskih politikov do bankirjev slovenskim kreditojemalcem preostaja samo iskanje sodnega varstva, ki pa je zaradi dolgotrajnih in izredno dragih sodnih postopkov zgolj črka na papirju. Tudi primeri na ustavnem sodišču se ne premaknejo že tri leta. Sodnikom v Sloveniji je nemogoče dokazati preprostega dejstva, da so banke zavajale in prikrivala dejstva. Vedele so, kaj se lahko zgodi in zgodilo se je prav to. Švicarski frank še vedno raste. “Če bo politika ščitila banke, se prav lahko zgodi, da bo škoda padla na pleča davkoplačevalcev,” so opozorili. V Združenju Frank še menijo, da so banke posojila podeljevala neodgovorno, zato pred sodišči poskušajo dokazati, da so banke zavajale in prikrivale dejstva.
Odbor DZ za finance ima na mizi predlog zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja
Odbor za finance državnega zbora bo danes popoldne odločal o predlogu o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih. Dolgotrajno problematiko bodo poskušali urediti z zakonom, člani združenja Frank pa so pred parlamentom skušali prepričati poslance, da “zaščitijo kreditojemalce” in prenehajo “ščititi goljufije bankirjev”.
“Zakon ureja razmerja med kreditojemalci in bankami tako, da odpravlja učinke nepoštene, protikonvencijske, protiustavne in protipravne uporabe valutne klavzule pri sklepanju potrošniških kreditov. Predpisuje vključitev valutne kapice v pogodbe, ki so bile sklenjene od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010, in sicer s sklenitvijo pogodbe o ureditvi razmerij v obliki aneksa ali nove pogodbe, če pogodba o kreditu ni več veljavna,” izhaja iz predloga, ki so ga pripravili v Združenju Frank.
Valutna kapica kot varovalo pred valutnimi tveganji
Kot so zapisali pri Svet24, se valutna kapica po njem aktivira, ko zaradi spremembe menjalnega tečaja znesek preostanka kredita za več kot pet odstotkov odstopa od zneska preostanka kredita, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita oziroma ko zaradi spremembe tečaja višina anuitete za več kot pet odstotkov odstopa od vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. V času aktivacije valutne kapice se vrednost posamezne anuitete in drugih plačil obračunava po vrednosti, pri kateri se aktivira valutna kapica.
Sara Rančigaj