“Stihijsko, nepremišljeno in populistično predlaganje pobud, kot so davek na potnike, ne bo zagotovilo čistejšega okolja in manj izpustov. Letalska industrija sama vlaga milijone in milijone evrov v razvoj čistejših in bolj učinkovitih letalskih motorjev in tehnologij,” so med drugim ekskluzivno za nas v zvezi z namerami Golobove vlade, ki poskuša dodatno obdavčiti splošno letalstvo v Sloveniji, poudarili v Združenju lastnikov letal in pilotov Slovenije.
Nedavno smo na našem portalu opozorili, da je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v medresorsko usklajevanje poslalo predlog podnebnega zakona, ki predvideva uvedbo nove podnebne dajatve za zasebne zračne prevoze, ki se nanaša na letala s kapaciteto manj kot 20 sedežev. Določba 71. člena zakona predvideva, da bi morali lastniki ali operaterji takih letal plačati 250 evrov na potnika za vsak opravljen vzlet ali pristanek, kar bi močno podražilo zasebne prevoze.
V uradnem odzivu cehovske organizacije na nizkoten poskus Vlade RS za dodatno obdavčenje splošnega letalstva v Sloveniji so pri Združenju lastnikov letal in pilotov Slovenije (AOPA) podali nekaj strokovnih in dodatnih komentarjev ter pojasnil kot odgovor na naš članek z dne 13. septembra 2024 z naslovom “Golobova vlada se je spravila še na letalstvo”. Predsednik združenja kapitan Blaž Berdnik je poudaril, da obstajajo 75 let in da so “globalna sila s preko 400.000 člani in stalnimi predstavniki v vseh najpomembnejših letalskih organizacijah”. “Naša organizacija se tudi v Sloveniji zavzema za varno, prijazno, okolju primerno in vsem dostopno splošno letalstvo,” je ob tem pojasnil.
Kot je uvodoma pojasnjeno v odzivu, splošno letalstvo, ki vključuje poslovna in manjša letala do teže 5700 kg, predstavlja nepogrešljiv del letalske infrastrukture. “Brez splošnega tudi ni potniškega letalstva, ki je nadgradnja sistema. V večplastnem okolju globalnega gospodarstva prispeva visok in pomemben delež pri razvoju in napredku slovenske, evropske in globalne ekonomije,” izpostavlja Berdnik, ki je ob tem naštel “samo nekaj pozitivnih vplivov na naše življenje in razvoj”.
Splošno letalstvo ustvarja in podpira širok spekter zaposlitev
Splošno letalstvo ustvarja delovna mesta na različnih področjih – od proizvodnje letal in vzdrževanja letal do letalskega šolstva in razvoja letališke dejavnosti. Berdnik poudarja, da ima Slovenija veliko majhnih letališč in da veljamo za letalski narod. Slovenija je sicer znana po svoji proizvodnji letal in bogati letalski tradiciji, kar pa dokazuje tudi mednarodni uspeh naših klubov in pilotov. “Imamo visoko varnostno kulturo in imeli smo tudi odličnega in izjemno varnega letalskega prevoznika. Splošno letalstvo ustvarja zaposlitve precejšnjemu številu državljanov doma, precej več pa tudi v tujini.” Omenjene zaposlitve se “prenašajo in imajo učinke tudi v drugih sektorjih, kot so turizem, nepremičnine, lokalna storitvena dejavnost in podobno”.
Povezljivost za posel ključnega pomena
Z izgubo nacionalnega letalskega prevoznika, Adrie Airways, je Slovenija utrpela velik udarec pri povezljivosti, je izpostavljeno v nadaljevanju. Pri tem pa je pojasnjeno, da je za posel povezljivost ključnega pomena. “Če samo pogledamo slovenske regije, lahko na hitro ugotovimo, da so kraji ob avtocestah ali v središčih običajno bolj razviti od odročnih krajev. Splošno letalstvo preko dostopa do majhnih, sekundarnih letališč omogoča razvoj poslovnih stikov in možnost obiska nekaj letališč v enem dnevu.” Kot je omenjeno, se zaradi potovanja s tovrstnimi letali prihrani na “hotelskih stroških, dnevnicah, taksi prevozih, prehrani in še in še bi lahko naštevali”. Posamezniki imajo s tem posledično več prostega časa in časa za družino. Na drugi strani so moderna letališča in letalske družbe podvržene “velikim zamudam, zastojem v prometu in povzročajo dodatne stroške poslovnežem, podjetjem in zaposlenim”. “Prav tako izbruhajo na tone CO2, ko čakajo ure v vrstah za vzlet v Istanbulu, Frankfurtu ali Londonu. Splošno letalstvo in njegova vloga tako prinašata tudi zelo pozitivne učinke gospodarstvu in okolju kot tudi boljše možnosti in priložnosti za posel, za rast na novih trgih in pridobivanje tujih investicij doma,” pojasnjuje Berdnik.
Splošno letalstvo v številnih državah podpira ključne javne storitve, kot so reševalne akcije, medicinski prevozi, nadzor prometa, varovanje meja in boj proti toči. Žal v Sloveniji te vloge po mnenju AOPA niso dovolj dobro urejene. Vloga splošnega letalstva je zato ključna tudi za javno varnost in podporo skupnosti.
Splošno letalstvo povečuje privlačnost lokalnih turističnih destinacij
Manjša letališča, kot je tisto v Slovenskih Konjicah, po njihovo dokazujejo, kako lahko splošno letalstvo povečuje privlačnost lokalnih turističnih destinacij in privablja tuje poslovne partnerje. Tako pa letališča prispevajo k razvoju lokalnih skupnosti in spodbujajo sklepanje mednarodnih poslovnih stikov. “Sektor splošnega letalstva je gonilo razvoja in inovacij,” še poudarjajo pri AOPA. “Poglejte samo slovenske proizvajalce letal in komponent, vzdrževalce letal in tudi letalsko šolstvo. Države, ki imajo razvite te tri stebre, vedno sodijo v sam vrh po razvitosti in napredku in imajo dostop do najnovejše letalske in vesoljske tehnologije,” izpostavljajo in dodajajo, da se ta čez določen čas tudi prenese v življenjski vsakdan. “Večina stvari, ki jih danes vidimo v modernih avtih in mnogih ostalih tehničnih napravah, prihaja iz razvoja splošnega ali potniškega letalstva. Vse to pa vodi v boljšo učinkovitost, k znižanju stroškov in k novim poslovnim priložnostim.”
Predlagani ukrepi so zelo populistični
Medtem ko se veliko govori o vplivu splošnega letalstva na okolje, Berdnik poudarja, da ima splošno letalstvo v Sloveniji zelo majhen okoljski odtis. “Predlagani ukrepi o obdavčenju potnikov so s tega vidika zelo populistični. Ta denar prav gotovo ne bo namenjen razvoju letalstva ali zmanjšanju tega vpliva. Verjetno se bo izgubil pri subvencioniranju oz. pokritju izgub TEŠ-a ali kakšne še bolj problematične naložbe, ki ima neprimerno večji okoljski odtis.”
Novi davki in populistični predlogi dušijo svobodno pobudo in napredek
Kapitan Berdnik je na zaključku omenil, da “stihijsko, nepremišljeno in populistično predlaganje pobud, kot so davek na potnike, ne bo zagotovilo čistejšega okolja in manj izpustov”. Letalska industrija po njegovih besedah sama “vlaga milijone in milijone evrov v razvoj čistejših in bolj učinkovitih letalskih motorjev in tehnologij”. Kot pojasnjuje, smo v zadnjem desetletju priča dramatičnemu zmanjšanju emisij nove generacije reaktivnih motorjev in tudi turbopropelerskih motorjev. “Namesto dodatnega bremena bi bilo mogoče smiselno in potrebno razmisliti in podpreti našo letalsko panogo. Letalstvo namreč niso zgolj letalski prevozniki. Tem smo namreč ponovno namenili izdatno nepovratno subvencijo. To so predvsem slovenski proizvajalci letal, manjša letališča, letalsko šolstvo, ki potrebujejo podporo,” je še izpostavil in dodal, da vsekakor ne potrebujemo novih davkov in populističnih predlogov, nekomu všečnih ukrepov, ki dušijo svobodno pobudo in napredek države.
Ž. N.