Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se mudi na nepovedani turneji po baltskih državah, kjer evropske voditelje roti, naj Ukrajine ne pustijo same. Kot poroča STA, je Zelenski v Talinu opozoril, da bi vsakršen premor pri obrambi Ukrajine pred rusko invazijo le okrepil moč Rusije in ji omogočil, da se dodatno oboroži.
“Estonija, Latvija in Litva so naše zanesljive prijateljice in načelne partnerice. Danes sem prispel v Vilno, nato pa se bom odpravil v Talin in Rigo,” je Zelenski zapisal na družbenem omrežju X.
Zelenski: Putin se ne bo ustavil
Po Estoniji se je mudil v Litvi, kjer je v Vilni dejal, da vsakršno odlašanje Zahoda glede pomoči Ukrajini krepi pogum in moč Rusije. Trdi, da se ruski predsednik Vladimir Putin morda ne bo ustavil pri Ukrajini, baltske države pa bi lahko bile naslednje.
“Putin ne bo končal te vojne, dokler ga ne bomo vsi skupaj ustavili. Razumeti moramo, da so lahko Litva, Latvija, Estonija in Moldavija naslednje,” je na novinarski konferenci z litovskim kolegom Gitanasom Nausedo poudaril Zelenski.
“V zadnjih dneh so ruske sile Ukrajino napadle s skupno 500 napravami. 70 odstotkov smo jih uničili,” je nadaljeval in ponovil, da Ukrajini primanjkujo sistemi zračne obrambe.
Litovska vlada je ob tem potrdila, da bo Kijevu namenila 200 milijonov evrov vreden sveženj za dolgotrajno vojaško pomoč. Ukrajini bodo poslali strelivo, generatorje in detonacijske sisteme, ob tem pa bodo tudi usposabljali ukrajinske vojake, je po poročanju Euronewsa dejal litovski predsednik Nauseda.
Litva je po podatkih Inštituta za svetovno gospodarstvo iz Kiela v Nemčiji, na katere se sklicuje AFP, Ukrajini do zdaj namenila skoraj 1,4 odstotka svojega bruto domačega proizvoda, kar jo uvršča na prvo mesto med državami članicami EU-ja glede na BDP. Estonija in Latvija sta s pomočjo v vrednosti 1,3 in 1,1 odstotka BDP-ja na drugem in petem mestu.
NATO obljubil nadaljnjo pomoč
Medtem so med zasedanjem Sveta Nato-Ukrajina 10. januarja države Nata napovedale, da bodo še naprej zagotavljale Kijevu gospodarsko, humanitarno in vojaško pomoč, vključno z okrepitvijo ukrajinske zračne obrambe.
“Nato ostro obsoja ruske napade z raketami in brezpilotnimi letalniki na ukrajinske civiliste, v katerih uporablja tudi orožje iz Severne Koreje in Irana,” je po zasedanju v Bruslju povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Glede na izjavo sveta so se države Nata dogovorile o načrtu, da bodo “Ukrajini zagotovile veliko vojaško, gospodarsko in humanitarno pomoč, številne zaveznice pa so predstavile načrte za zagotovitev milijard evrov nadaljnjih zmogljivosti leta 2024.” Nadaljnjih podrobnosti izjava ne vsebuje.
Na Natu pravijo, da so zaveznice Ukrajini dobavile že vrsto različnih sistemov zračne obrambe, na današnjem zasedanju sveta Nato-Ukrajina na veleposlaniški ravni pa so se zavezale k nadaljnji krepitvi ukrajinske obrambe.
Zasedanje Sveta Nato-Ukrajina je potekalo na ravni veleposlanikov in je bilo sklicano na zahtevo Ukrajine ob vse pogostejšem množičnem obstreljevanju ukrajinskega ozemlja s strani Rusije.
Delni dogovor EU o pomoči Ukrajini
Članice EU-ja so medtem dosegle delni dogovor o nadaljnji makrofinančni pomoči Ukrajini. Ob tem se zdi, da Madžarska nekoliko popušča pri svojem nasprotovanju nadaljnji pomoči Ukrajini.
Delni dogovor, ki bo osnova za pogajanja z Evropskim parlamentom, so na zasedanju v Bruslju z večinskim odločanjem potrdili stalni predstavniki držav članic pri EU-ju. Proti je po neuradnih informacijah glasovala le Madžarska. Po neuradnih informacijah je Budimpešta podala svoj predlog, v skladu s katerim bi članice pomoč za Ukrajino v okviru MFF-ja potrjevale vsako leto. Tak postopek pa naj ne bi bil sprejemljiv za vse druge članice. Dogovor bodo skušali voditelji znova doseči na izrednem zasedanju 1. februarja.
M. I.