O višini škode uničujoče avgustovske ujme se je v javnosti na veliko špekuliralo. Golobova vlada je namreč sprva trdila, kako naj bi škoda znašala 2,5 milijardi evrov, nato se je ta ocena dvignila na 6,7 milijarde evrov, na koncu pa je bilo mogoče celo slišati vrtoglavi znesek v višini 9,9 milijarde evrov. Da gre tukaj za občutno pretiravanje, je bilo jasno marsikomu, to pa je sedaj dokazala tudi najnovejša končna ocena škode, ki znaša 2,98 milijarde evrov. Namesto da bi osrednji mediji skočili v zrak, saj končna ocena občutno odstopa od astronomskih vladnih ocen, pa smo priča sprenevedanju.
Tisti, ki so se v luči ujme odločili za izvedbo grobega izračuna škode, so lahko kaj kmalu ugotovili, da vlada z ocenami škode občutno pretirava. Da je temu tako, je sedaj priznala tudi Golobova vlada. Na 78. redni seji vlade so namreč potrdili končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic močnega neurja z večdnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi 4. avgusta 2023 na območju Dolenjske, Gorenjske, Koroške, Ljubljane, Notranjske, Podravske, Pomurske, Posavske, Severnoprimorske, Vzhodnoštajerske, Zahodnoštajerske in Zasavske regije, ki skupno znaša 2.981.339.956,16 evra. Ocenjena škoda je bila 18. oktobra 2023 verificirana s strani Državne komisije za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah.
Vlada navaja, da je na kmetijskih zemljiščih škode za 70.121.817,49 evra, 1.669.972,64 je škoda v gozdovih, 117.631.887,76 evra je delna škoda na stavbah, 488.467.809,86 evra je škoda na gradbeno-inženirskih objektih, 1.322.389.093,02 evra je škoda na vodotokih, 42.814.041,85 evra je škoda na gozdnih cestah, 72.729.243,53 evra je škoda na državnih cestah, 9.847.210,00 evra je škoda na javni železniški infrastrukturi, 1.278.735,08 evra je škoda na živalih, 90.714.349,24 evra je škoda na kulturni dediščini, 5.196.781,22 evra je škoda na opremi in zalogi v kmetijstvu in ribištvu, 380.848.314,25 evra je škoda v gospodarstvu in 2.584.153,08 evra je škoda na strojih, opremi in zalogah v društvih in ustanovah.
“Če je materialna škoda 3 milijarde evrov, potem ne more biti skupna škoda kar 10 milijard evrov,” se je v zvezi z novico na družabnem omrežju X odzval ekonomist dr. Matej Lahovnik. Čeprav je to sedaj jasno prav vsakomur, ki premore vsaj nekaj kmečke pameti, pa se osrednjim medijem očitno ne zdi pomembno problematizirati vladnega napihovanja ocene škode po poplavah. Da ljudje niso od včeraj, pa kažejo primeri komentarjev, ki so se v zvezi s prenapihovanjem ocene vsuli na družabnih omrežjih: “7 milijard je optika, kolesarske steze, adrenalinski parki, super kanalizacije, vikendi na Krku, dvorišča za naše, ….”; “Not je vračunana ze hiperinflacija v 2024.”; “Razlika gre v žepe”; “Cene sčasoma zrastejo. Saj veš kak je blo pri TEŠ6.”
MMC in 24ur ne problematizirata občutnega napihovanja ocene škode
Če, denimo, pogledamo poročanje javne televizije na portalu MMC, lahko vidimo, da so ti svoje poročanje s člankom z naslovom “Vlada za ukinitev obveznega solidarnostnega prispevka, solidarnostna sobota ostaja” fokusirali v smer ukinitve solidarnostnega prispevka ter v izplačevanje predplačil oškodovancem v poplavah, za konec pa so le omenili, kolikšna je končna ocena neposredne škode zaradi avgustovske ujme. Portal 24ur je novico o najnovejši oceni škode ravno tako popolnoma minimaliziral in pri tem seveda niti slučajno ni omenil, da je ocena škoda prej znašala vrtoglavih 9,9 milijard. To, da je sedaj ocena vidno nižja, je škandalozno in ljudje bi upravičeno pričakovali, da se to izpostavi.
Če bi do tako enormnega napihovanja ocene škode prihajalo v času prejšnje vlade, smo lahko prepričani, da bi osrednji mediji iz tega naredili pravcato afero. Konec koncev so nam skušali z namenom saniranja škode še podtakniti obvezen davek. Nemudoma bi se tako v zvezi s tem oglasili številni kritični komentatorji (od levih dežurnih strokovnjakov do raznih profesorjev, predstavnikov nevladnih organizacij itd.). Ne bi skratka manjkalo oddaj in drugih oblik prispevkov na omenjeno temo, slišati pa bi bilo tudi mogoče pozive k odstopu vlade. Ker mediji marsikaj prikrijejo ali gredo v minimaliziranje problematike, ne čudi, da je vedno več pozivov k ukinitvi plačevanja obveznega RTV-prispevka in obtožb, da mediji na škodo državljank in državljanov služijo vzporednemu mehanizmu.
Ž. N.